knjigovodkinja - 11.02.2011 - 12:18

¨Ja seveda imam, tudi vam tisočkrat hvala in tudi lep dan!

korina - 11.02.2011 - 14:00

Napišite mejl, pa vam ga pošljem

Klara 2 - 11.02.2011 - 20:48

A lahko še meni na k.brodnik@gmail.com. Tnx

kopija iz obrtnika - 12.02.2011 - 09:11

Janja Perme, univ. dipl. ekon., spec. rev.

Davčni obračun za samostojne podjetnike za leto 2009

Po štirih davčnih obračunih (za davčna obdobja 2005, 2006, 2007 in 2008) lahko letos prvič rečemo, da ni nobenih zakonskih sprememb, ki bi vplivale na davčni obračun v primerjavi s predhodnim. Ne glede na to pa kaže opozoriti na nekatere zakonske določbe in pojasnila DURS v zvezi z njimi, saj ugotavljamo, da je bilo v davčnem obračunu za leto 2008 kar nekaj zapletov, predvsem v zvezi z uveljavljanjem olajšav za investiranje. Kot vemo, lahko podjetnik uveljavlja davčno olajšavo za investicije v nabavo opreme in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, pri čemer pa za nekatere posebej določene vrste opreme in neopredmetenih dolgoročnih sredstev olajšave ni mogoče uveljavljati. Največ nejasnosti pri uveljavljanju olajšave je bilo v lanskem letu ravno glede sredstev, za katere olajšave ni mogoče uveljavljati. Nekaj so k temu pripomogle napačne informacije, ki jih podjetniki dobivajo iz različnih virov, nekaj pa tudi počasni odzivi DURS, ki je pojasnilo glede uveljavljanja olajšave za investiranje v nabavo pohištva in pisarniške opreme objavila šele 13. 7. 2009, četudi obstaja potreba po interpretaciji pojmov »pohištvo« in »pisarniška oprema« že od sprejetja zakonske določbe o olajšavi za investiranje. Z razlago navedenih pojmov, kot  jo je podala DURS v svojem pojasnilu št. 4214-51/2009 z dne 13. 7. 2009, nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj pohištvo, za katerega ni mogoče uveljavljati olajšave za investiranje, definira na naslednji način:

V zvezi z optimiziranjem davčne osnove ponovno poudarjam, da to ni opravilo, ki bi bilo vezano izključno na izdelavo davčnega obračuna. Na prihodke in odhodke je mogoče in potrebno vplivati oziroma jih uravnavati ves čas poslovanja, ob izdelavi davčnega obračuna pa se kvečjemu lahko odločamo, kdaj in v kakšnem obsegu bomo uveljavljali davčne olajšave ter kdaj in v kakšnem obsegu bomo pokrivali morebitne davčne izgube iz preteklih let.

·         Olajšavo za vlaganje v raziskave in razvoj,

·         Olajšavo za zaposlovanje invalidnih oseb,

·         Olajšavo za zavezanca invalida,

·         Olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,

·         Olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,

VSEBINA POSAMEZNIH POSTAVK DAVČNEGA OBRAČUNA ZA LETO 2009

Kar nekaj je takšnih postavk v davčnem obračunu, pri katerih velika večina podjetnikov vpiše podatek 0. Konkretni primeri izpolnjevanja postavk so zato podani le pri tistih postavkah, ki se običajno izpolnjujejo.

1. PRIHODKI, UGOTOVLJENI PO RAČUNOVODSKIH PREDPISIH

Vpiše se znesek prihodkov, ugotovljenih na podlagi Slovenskih računovodskih standardov – torej znesek prihodkov iz izkaza poslovnega izida.

1.1. Dohodki, od katerih je bil odtegnjen davek na viru, vključno z davčnim odtegljajem

Vpiše se znesek dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije in od katerih je bil odtegnjen davek na viru, vključno z dohodki, od katerih je bil obračunan davčni odtegljaj. 

2. POPRAVEK PRIHODKOV NA RAVEN DAVČNO PRIZNANIH - ZMANJŠANJA

(skupni znesek zmanjšanja prihodkov - vsota 2.1. do 2.6.)

2.1. Izvzem prihodkov iz odprave ali porabe že obdavčenih ali delno obdavčenih rezervacij

Vpiše se znesek prihodkov pri odpravi in porabi rezervacij, ki ob njihovem oblikovanju v preteklih davčnih obdobjih niso bile priznane oz. so bile obdavčene že ob njihovem oblikovanju. 

Ob odpravi oziroma porabi rezervacij se namreč v izkazu poslovnega izida izkažejo prihodki, v davčnem obračunu pa je potrebno te prihodke izvzeti, v kolikor ob oblikovanju rezervacij odhodki niso zniževali davčne osnove. Izvzame se torej v preteklosti obdavčeni del porabljenih oz. odpravljenih rezervacij.

Primer: V letu 2003 je podjetnik oblikoval dolgoročne rezervacije, ki so bile v 70% davčno priznan odhodek. Če je podjetnik v letu 2009 odpravil te rezervacije ali del teh rezervacij v znesku 10.000 evrov, v postavki 2.1. zmanjša obdavčljive prihodke za 3.000 € (30% x 10.000).

2.2. Izvzem prihodkov na podlagi mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja

Vpiše se znesek prihodkov, ki so bili obdavčeni že v tujini, na podlagi mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja pa so v Sloveniji izvzeti iz obdavčenja.

Ta postavka je povezana tudi s postavko 6.7. davčnega obračuna, zavezanec  pa mora v zvezi s postavkama 2.2. in 6.7. izpolniti tudi prilogo 5.

2.3. Izvzem prihodkov iz naslova odprave oslabitev, če se predhodna oslabitev ni upoštevala

Vpiše se znesek prihodkov, izkazanih pri odpravi oslabitve sredstev, če predhodna oslabitev ni bila upoštevana kot davčno priznan odhodek.

Primer: Zavezanec je v letu 2008 izkazal odhodek iz naslova slabitve terjatve v višini 50% vrednosti terjatve (ta je znašala 10.000 evrov), ker ta ni bila plačana v roku 6 mesecev po zapadlosti in je kazalo, da bo nad dolžnikom uveden postopek stečaja. Odhodek iz naslova slabitve ni bil davčno priznan. V letu 2009 je bila terjatev v celoti plačana, zato je bila slabitev odpravljena in izkazana kot prihodek. Ta prihodek ni obdavčljiv, zato se znesek 5.000 evrov vpiše v postavko 2.3.

2.4. Izvzem prihodkov, doseženih od dividend, obresti, prihodkov, doseženih na podlagi odsvojitve lastniških deležev ali odsvojitve investicijskih kuponov

Vpiše se znesek prihodkov, ki se glede na 54. člen ZDoh-2 ne obravnavajo kot dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti:

   - dividende,

- obresti, dosežene na podlagi dolžniških vrednostnih papirjev,

   - prihodek od odsvojitve lastniškega deleža ali na podlagi odsvojitve investicijskih kuponov.

Ti dohodki se obravnavajo kot dohodki iz kapitala in se upoštevajo pri odmeri dohodnine.

2.5. Izvzem prihodkov, ki so v tekočem oz. so bili v preteklih davčnih obdobjih že vključeni v davčno osnovo, zaradi odprave dvojne obdavčitve

Vpiše se znesek prihodkov, ki so bili v tekočem ali preteklih davčnih obdobjih že vključeni v davčno osnovo in se zaradi odprave dvojne obdavčitve izvzamejo iz davčne osnove.

2.6. Izvzem prihodkov zaradi predhodno nepriznanih odhodkov

Vpiše se znesek prihodkov, povezanih z odhodki, ki v preteklih davčnih obdobjih niso bili davčno priznani oz. niso zmanjševali davčne osnove. Prihodki se izvzamejo največ do zneska odhodkov, ki v preteklih obdobjih niso bili davčno priznani.

Vpiše se znesek zmanjšanja prihodkov v primeru odtujitve prenesenih sredstev za neupoštevane razlike med davčno in pošteno vrednostjo sredstev na novega zasebnika, ki glede na določbo 1. b točke četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2 niso bile upoštevane pri določanju davčne osnove na obračunski dan prenosa.

3. POPRAVEK PRIHODKOV NA RAVEN DAVČNO PRIZNANIH - POVEČANJA

 (skupni znesek povečanja prihodkov - vsota 3.1. do 3.5.)

3.1. Povečanje prihodkov zaradi transfernih cen med povezanimi osebami

Vpiše se znesek prilagoditve oz. povečanja prihodkov samostojnega podjetnika pri transfernih cenah s povezanimi osebami nerezidenti, če so bile obračunane cene nižje od primerljivih tržnih cen.

Povezana oseba po 16. členu ZDoh-2 je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se šteje zakonec zavezanca, prednik ali potomec zavezanca ali njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca ali njegovega zakonca, bratje in sestre oziroma polbratje in polsestre ter posvojenci in posvojitelji. Za zakonca po tem zakonu se šteje tudi oseba, s katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza.

Za družinskega člana se šteje tudi partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: partner v istospolni skupnosti).

Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25% v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.
Primer: Samostojni podjetnik A je v letu 2009 prodal povezani osebi nerezidentu 100 enot proizvoda po ceni 500 € za enoto. Tržna cena proizvoda (cena, po kateri A s.p. prodaja enak proizvod drugim kupcem) je 800 evrov. V postavko 3.1. vpiše znesek 30.000 € (80.000 – 50.000).

3.2. Povečanje prihodkov zaradi cen med povezanimi osebami rezidenti v skladu z določbami  ZDDPO-2

Vpiše se znesek  prilagoditve oz. povečanja prihodkov pri cenah s povezanimi osebami rezidenti, če so bile obračunane cene nižje od primerljivih tržnih cen.

 Pri tem velja, da se prilagoditev oz. povečanje prihodkov opravi le, če je povezana oseba:

-          pravna oseba, ki v skladu z določbami ZDDPO-2 plačuje davek od dohodkov pravnih oseb po stopnji 0  ali

-          pravna oseba, ki je oproščena plačevanja davka po določbah ZDDPO-2.

3.3. Povečanje prihodkov od obresti na dana posojila povezanim osebam

Vpiše se znesek povečanja prihodkov od obresti na dana posojila povezanim osebam nerezidentom, če so bile obresti obračunane po nižji obrestni meri od priznane obrestne mere ali sploh niso bile obračunane. Prilagoditev se opravi najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem zadnje objavljene, ob času odobritve posojila oz. ob času obračuna obresti znane priznane obrestne mere.

3.4. Povečanje prihodkov od obresti na dana posojila povezanim osebam rezidentom v skladu z določbami ZDDPO-2

Vpiše se znesek povečanja prihodkov od obresti na dana posojila povezanim osebam rezidentom, če so bile obresti obračunane po nižji obrestni meri od priznane obrestne mere ali sploh niso bile obračunane. Prilagoditev se opravi najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem zadnje objavljene, ob času odobritve posojila oz. ob času obračuna obresti znane priznane obrestne mere.

Pri tem velja, da se prilagoditev oz. povečanje prihodkov od obresti ne opravi, če je povezana oseba:

-          v davčnem obdobju, za katero se ugotavljajo prihodki ni odhodki, izkazovala nepokrito davčno izgubo iz preteklih let,

-          pravna oseba, ki v skladu z določbami ZDDPO-2 plačuje davek od dohodkov pravnih oseb po stopnji 0  ali

-          pravna oseba, ki je oproščena plačevanja davka po določbah ZDDPO-2.

Višina priznane obrestne mere je določena s Pravilnikom o priznani obrestni meri, objavljena pa je tudi na internetni strani www.durs.gov.si.

Vpiše se znesek povečanja prihodkov v primeru odtujitve prenesenih sredstev pri novem zasebniku, za razliko, za katero je bil zasebnik, ki je prenašal sredstva na novega zasebnika, oproščen davka od razlike med pošteno in davčno vrednostjo sredstev na obračunski dan prenosa.

4. DAVČNO PRIZNANI PRIHODKI

    (izračun: 1 - 2 + 3)

5. ODHODKI, UGOTOVLJENI PO RAČUNOVODSKIH PREDPISIH

Vpiše se znesek odhodkov, ugotovljenih v izkazu poslovnega izida.

6. POPRAVEK ODHODKOV NA RAVEN DAVČNO PRIZNANIH - ZMANJŠANJA (vsota 6.1. do 6.29.)

6.1. Zmanjšanje odhodkov zaradi transfernih cen med povezanimi osebami

Vpiše se znesek zmanjšanja odhodkov pri transfernih cenah s povezanimi osebami nerezidenti, če so bile obračunane cene višje od primerljivih tržnih cen. Prilagoditev se opravi največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.

Primer: Samostojni podjetnik je v letu 2009 od povezane osebe nerezidenta kupil 1000 enot proizvoda (blago) po ceni 200 € za enoto. Primerljiva tržna cena blaga je 120 €. V postavko 6.1. vpiše znesek 80.000 € (200.000 – 120.000).

6.2. Zmanjšanje odhodkov zaradi cen med povezanimi osebami rezidenti v skladu z določbami ZDDPO-2

Vpiše se znesek zmanjšanja odhodkov pri cenah s povezanimi osebami rezidenti, če so bile obračunane cene višje od primerljivih tržnih cen. Prilagoditev se opravi največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen. 

Pri tem velja, da se prilagoditev oz. povečanje prihodkov opravi, če je povezana oseba:

-          v davčnem obdobju, za katero se ugotavljajo prihodki ni odhodki, izkazovala nepokrito davčno izgubo iz preteklih let,

-          pravna oseba, ki v skladu z določbami ZDDPO-2 plačuje davek od dohodkov pravnih oseb po stopnji 0  ali

-          pravna oseba, ki je oproščena plačevanja davka po določbah ZDDPO-2.

6.3. Zmanjšanje odhodkov za obresti na prejeta posojila od povezanih oseb

Vpiše se znesek zmanjšanja odhodkov od obresti na prejeta posojila od povezanih oseb nerezidentov, če so bile obresti obračunane po višji obrestni meri od priznane obrestne mere. Prilagoditev se opravi tako, da se odhodki od obresti upoštevajo največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem zadnje objavljene, v času odobritve posojila oz. ob času obračuna obresti znane priznane obrestne mere. 

6.4. Zmanjšanje odhodkov za obresti na prejeta posojila od povezanih oseb rezidentov v skladu z določbami ZDDPO-2

Vpiše se znesek zmanjšanja odhodkov od obresti na prejeta posojila od povezanih oseb rezidentov, če so bile obresti obračunane po višji obrestni meri od priznane obrestne mere. Prilagoditev se opravi tako, da se odhodki od obresti upoštevajo največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem zadnje objavljene, v času odobritve posojila oz. ob času obračuna obresti znane priznane obrestne mere.

Pri tem velja, da se prilagoditev oz. povečanje prihodkov opravi, če je povezana oseba:

-          v davčnem obdobju, za katero se ugotavljajo prihodki ni odhodki, izkazovala nepokrito davčno izgubo iz preteklih let,

-          pravna oseba, ki v skladu z določbami ZDDPO-2 plačuje davek od dohodkov pravnih oseb po stopnji 0  ali

-          pravna oseba, ki je oproščena plačevanja davka po določbah ZDDPO-2.

6.5. Zmanjšanje odhodkov v znesku 50% oblikovanih rezervacij, ki niso davčno priznane

Vpiše se znesek  50% oblikovanih rezervacij, če jih je zavezanec v letu 2009 oblikoval. V skladu s 1. in 2. odst. 20. člena ZDDPO-2 se namreč oblikovanje davčnih rezervacij prizna le v višini 50% oblikovanega zneska rezervacij.

Za rezervacije se štejejo rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravitvi storitev, rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, rezervacije za pokojnine, rezervacije za jubilejne nagrade in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi.

Primer: Samostojni podjetnik v letu 2009 oblikuje dolgoročne rezervacije za dane garancije v znesku 12.000 evrov. V postavko 6.5. vpiše znesek 6.000 € (12.000 x 50%).

6.6. Zmanjšanje odhodkov za odhodke prevrednotenja terjatev (razen odhodkov prevrednotenja terjatev, ki se po računovodskih standardih prevrednotujejo zaradi spremembe valutnega tečaja), ki se po 1. odst. 21. člena ZDDPO-2 ne priznajo

Odhodki zaradi prevrednotenja terjatev zaradi oslabitve se priznajo v obračunanih zneskih, vendar znesek teh odhodkov v davčnem obdobju ne sme presegati nižjega od naslednjih zneskov:

– zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev pod pogoji iz šestega odstavka tega člena, ali
– zneska, ki predstavlja 1% obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja.
Če je torej zavezanec v letu 2009 oblikoval višji znesek odhodkov iz naslova oslabitve terjatev, kot znaša znesek davčno priznanih odhodkov na podlagi navedenega kriterija, vpiše v postavko 6.6. znesek, ki presega znesek, ugotovljen na podlagi navedenega kriterija.

Primer: Samostojni podjetnik je v letu 2009 oblikoval popravke vseh terjatev, ki niso bile plačane 60 in več dni po preteku roka plačila. Skupni znesek oblikovanih popravkov znaša 7.500 €.

V preteklih treh letih je podjetnik zaradi zaključenih stečajev ali neuspešnih izterjav odpisal naslednje zneske terjatev:

2006:  8.000 €

2007:  2.000 €

2008:  5.000 €

V postavko 6.6. vpiše znesek 2.500 € (7.500 – (8.000+2.000+5.000)/3) = 7.500-5.000 = 2.500

6.7. Izvzem odhodkov, ki se nanašajo na izvzete prihodke na podlagi mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja

Znesek odhodkov, ki se nanašajo na prihodke iz zap. št. 2.2., izvzete iz obdavčitve na podlagi mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja.

Postavka 6.7. je povezana s postavko 2.2. davčnega obračuna.

Zavezanec izpolni prilogo 5 (enaka kot pri postavki 2.2.).

6.8. Nepriznani odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let

Odhodki za pokrivanje izgube iz preteklih let niso davčno priznani odhodki.

6.9. Nepriznani odhodki za stroške, ki se nanašajo na zaebno življenje

Znesek stroškov, ki se nanašajo na zasebno življenje zavezanca, povezanih oseb in drugih oseb ter delavcev, kot so npr. stroški za zabavo, oddih, šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim DDV, niso davčno priznani odhodki, zato jih zavezanec vpiše v postavko 6.9.

Primer: Podjetnik XY s. p. je v letu 2009 prejel račun potovalne agencije, ki mu je zaračunala njegovo letovanje na Maldivih v vrednosti 2.500 evrov. Pri tem poudarjam, da gre za letovanje in ne za službeno pot. Znesek 2.500 evrov vpiše v postavko 6.9.

6.10. Nepriznani odhodki za stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev

Stroški prisilne izterjave davkov in drugih dajatev niso davčno priznani odhodki, zato jih zavezanec vpiše v postavko 6.10.

Primer: Podjetnik ni plačal prispevkov za socialno varnost. Uveden je bil postopek davčne izvršbe, v katerem je podjetnik v letu 2009 plačal dolgovane prispevke ter 50 € evrov stroškov davčne izvršbe. V postavko 6.10. vpiše znesek 50 €.

6.11. Nepriznani odhodki za kazni, ki jih izreče pristojni organ

Odhodki  za kazni, ki jih izreče pristojni organ, niso davčno priznani odhodki, zato jih zavezanec vpiše v postavko 6.10.

Primer: Podjetnik je v letu 2009 plačal kazen za storjeni davčni prekršek v višini 1.000 € (ker ni izdajal računov). V postavko 6.11. vpiše znesek 1.000 €.

6.12. Nepriznani odhodki za davke

Plačani davki se ne obravnavajo kot davčno priznani odhodki, zato jih zavezanec vpiše v postavko 6.12.

Primer: Podjetnik je prejel račun dobavitelja v višini 120 €, pri čemer pa račun ni vseboval vseh sestavin, ki jih določa ZDDV-1, zato ni mogel uveljavljati odbitka vstopnega DDV v višini 20 €. Celotni znesek računa (skupaj z obračunanim DDV) v višini 120 € je evidentiral kot strošek. V postavko 6.12. vpiše znesek DDV  20 €.

6.13. Nepriznani odhodki za obresti od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev

Odhodki za obresti od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev niso davčno priznani odhodki, zato jih zavezanec vpiše v postavko 6.13.

Primer: Podjetnik je davek iz dejavnosti, katerega rok plačila je bil 31.3.2009, plačal  po preteku zakonskega roka, zato mu je davčni organ obračunal obresti v višini 123 €. V postavko 6.13. vpiše znesek 123 €.

6.14. Nepriznani odhodki za obresti od posojil, prejetih od oseb, določenih v 8.b. točki 1. odst. 30. člena ZDDPO-2

Davčno nepriznani odhodki so tudi obresti od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali prebivališče v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom ZDDPO-2.

Te obresti torej zavezanec vpiše v postavko 6.14.

6.15. Nepriznani odhodki za podkupnine in druge oblike premoženjskih koristi

Odhodki za podkupnine in druge oblike premoženjskih koristi, dane fizičnim in pravnim osebam, niso davčno priznani odhodki, zato jih zavezanec vpiše v postavko 6.15. Navedena postavka bo najbrž prazna, saj ne verjamem, da prejemniki podkupnin za to izdajajo račune.

6.16. Nepriznani odhodki za donacije

Odhodki za donacije niso davčno priznani odhodki, pač pa lahko zavezanec za tovrstna izplačila uveljavlja davčno olajšavo. V postavko 6.16. pa vpiše znesek odhodkov za donacije.

6.17. Drugi odhodki, ki se ne priznajo v skladu z 29. členom ZDDPO-2

V to postavko zavezanec vpiše vse druge odhodke, ki se ne priznajo v skladu z 29. členom ZDDPO-2 in če niso neposredno navedeni v 30. členu, zlasti odhodke, ki niso v skladu z običajno poslovno prakso, niso običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje ter glede na primerjavo z drugimi dejavnostmi, dejstvi in okoliščinami.

6.18. Nepriznani odhodki v višini 50% stroškov reprezentance

Stroški reprezentance in stroški nadzornega sveta so davčno priznani le v 50% zneska. Preostalih 50% zneska teh stroškov pa zavezanec vpiše v postavko 6.18., ker niso davčno priznani.

Za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.

6.19. Nepriznani odhodki za obračunano amortizacijo, ki presega amortizacijo, obračunano po metodi enakomernega časovnega amortiziranja in na podlagi predpisanih stopenj

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin se kot odhodek prizna v obračunanem znesku z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih amortizacijskih stopenj.

Če obračunana amortizacija preseže znesek, ki bi bil obračunan v skladu z navedenim pravilom, se presežni znesek amortizacije kot odhodek ne prizna in se vpiše v postavko 6.19.

Najvišja letna amortizacijska stopnja za sredstva, ki so bila nabavljena od 1. 1. 2007 dalje, znaša za:

1.    gradbene objekte, vključno z nalož. nepremičninami, 3%;

2.    dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin, 6%;

3.    opremo, vozila in mehanizacijo 20%;

4.    dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti 33,3%;

5.    računalniško, strojno in programsko, opremo 50%;

6.    večletne nasade 10%;

7.    osnovno čredo 20%;

8.    druga vlaganja 10%.

Za sredstva, ki so bila nabavljena pred 1. 1. 2007, veljajo pri obračunu amortizacije tiste najvišje stopnje, ki so veljale v času, ko je bilo posamezno sredstvo nabavljeno.

Pri opredmetenem osnovnem sredstvu, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamična nabavna vrednost ne presega vrednosti 500 eurov, se lahko kot odhodek ob prenosu v uporabo prizna odpis celotne nabavne vrednosti sredstva.

Primer: Podjetnik za poslovne namene obračunava amortizacijo stroja, katerega NV je 10.000 € in je bil nabavljen v januarju 2009, po stopnji 30%. Amortizacija za leto 2008 torej znaša 3.000 €. Davčno priznana amortizacija stroja je 2.000 € (10.000 x 20%). V postavko 6.19. torej vpiše znesek 1.000 € (3.000-2.000).

6.20. Nepriznani odhodki za amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev, katerih nabavna vrednost je bila predhodno odpisana in davčno priznana

Vpiše se znesek amortizacije osnovnih sredstev manjših vrednosti (do 500 €), katerih nabavna vrednost je bila v preteklih davčnih obdobjih za davčne namene v celoti upoštevana kot odhodek ob prenosu sredstva v uporabo, za poslovni namen pa se obračunava amortizacija glede na dejansko dobo koristnosti sredstva.

6.21. Nepriznani odhodki za nagrade vajencem, ki presegajo višino, določeno z zakonom

Vpiše se znesek nagrad vajencem, ki presega znesek nagrad, določen s panožno kolektivno pogodbo za ustrezno dejavnost oziroma drugimi predpisi.

6.22. Nepriznani odhodki za stroške, ki se nanašajo izključno na zavezanca

Vpiše se znesek stroškov, ki se nanašajo izključno na zavezanca (osebo, ki opravlja dejavnost), in sicer v primeru, če znesek stroškov v zvezi s službenimi potovanji, prehrano med delom, prevozom na delo in z dela ter delom na terenu, presega višino, predpisano z uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Glede na določbo 57. člen ZDoh-2 so davčno priznani odhodki naslednji stroški, ki se nanašajo na zavezanca oz. nosilca dejavnosti:

1.    stroški v zvezi s službenimi potovanji,

2.    stroški prehrane med delom,

3.    stroški prevoza na delo in z dela,

4.    stroški dela na terenu.

Povračilo stroškov za prehrano med delom se prizna kot odhodek nosilca dejavnosti  za vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure ali več.

Če je nosilec dejavnosti na delu prisoten deset ur ali več, se za ta dan, poleg povračila stroškov za prehrano med delom, v davčno priznane odhodke všteva tudi povračilo stroškov za prehrano med delom za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se všteva med davčno priznane odhodke do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od običajnega prebivališča.

Dnevnice za službene poti v Sloveniji se vštevajo med davčno priznane odhodke v glede na trajanje službene poti (od 6 do 8 ur, nad 8 do 12 ur, nad 12 ur).

Če traja službeno potovanje v tujini nad 14 do 24 ur, se v davčno priznane odhodke všteva dnevnica do višine zneska, ki je za posamezno državo oziroma območje določen v predpisu Vlade Republike Slovenije, ki ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino.  Če traja službeno potovanje v tujini nad 8 do 14 ur, se v davčno davčno priznane odhodke všteva dnevnica do višine 75 odstotkov zneska iz predpisa Vlade; če traja službeno potovanje v tujini nad 6 do 8 ur, se v davčno priznane odhodke všteva dnevnica do višine 25 odstotkov zneska iz predpisa Vlade.
Terenski dodatek se všteva v davčno priznane odhodke, če zavezanec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca.

6.23. Nepriznani odhodki za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo zaposlenih pri zavezancu, če niso obdavčeni po ZDoh-2

Vpiše se znesek takšnih bonitet in izplačil zaposlenim, ki niso obdavčena po ZDoh-2, obenem pa zanje velja, da gre za odhodke, ki niso potrebni za pridobivanje prihodkov.

V to postavko sodijo npr. odhodki, povezani z zagotavljanjem uporabe prostorov za oddih in rekreacijo zaposlenih, odhodki za pogostitve zaposlenih ob praznovanjih, odhodki v zvezi z zagotavljanjem  parkirnega prostora za zaposlene in podobno.

Primer: Podjetnik je imel v letu 2009 zakupljen parkirni prostor za svoje delavce, za katerega je garažni hiši plačal 500 €. V postavko 6.23. vpiše znesek 500 €.

6.24. Odhodki, nastali v zvezi s prihodki iz postavke 2.4.

Vpiše se znesek odhodkov, ki so povezani s pridobivanjem prihodkov, ki se vpisujejo v postavko 2.4. – torej odhodki, ki so neposredno povezani s pridobivanjem dividend, obresti in prihodkov od prodaje lastniških deležev in investicijskih kuponov.

Primer: Samostojni podjetnik je v letu 2009 pridobil delnice družbe X, pri čemer je borznemu posredniku za posredovanje pri prodaji plačal provizijo v višini 200 €. Med letom je bila od teh vrednostnih papirjev izplačana dividenda v višini 500 €, ki jo je podjetnik izvzel iz prihodkov v postavki 2.4. V postavko 6.24. vpiše znesek 200 €.

6.25. Zmanjšanje odhodkov v primeru prodaje ali drugačne odtujitve sredstva pred dokončno obračunano amortizacijo za znesek razlike med amortizacijo, obračunano za davčne namene, in amortizacijo, obračunano za poslovne namene

Vpiše se znesek razlike med amortizacijo, obračunano za davčne namene, in amortizacijo, obračunano za poslovne namene, za sredstvo, za katero je bila za poslovne namene obračunana nižja amortizacija od amortizacije, ki je bila upoštevana kot odhodek pri obračunu davka, in ki je bilo v letu 2009 odtujeno ali drugače odtujeno, pri tem pa še ni bilo dokončno amortizirano.

6.26. Drugi nepriznani odhodki

Vpiše se znesek vseh tistih davčno nepriznanih odhodkov, ki niso bili zajeti v predhodnih postavkah 6.1. do 6.25.

7. POPRAVEK ODHODKOV NA RAVEN DAVČNO PRIZNANIH - POVEČANJA (vsota 7.1. do 7.8.)

7.1. Povečanje odhodkov za porabo rezervacij, ki ob oblikovanju niso bile ali so bile delno priznane

Vpiše se znesek tistega dela v letu 2009 porabljenih dolgoročnih rezervacij, ki ob njihovem oblikovanju ni bil davčno priznan odhodek.

Primer: Podjetnik je v letu 2006 oblikoval rezervacije, ki so bile 50% priznane kot odhodek. V letu 2009 je porabil planirani znesek rezervacij za to leto, in sicer 10.000 €. Poraba rezervacije se knjiži kot obveznost do dobavitelja in zmanjšanje rezervacij v višini 10.000 €. V postavko 7.1. vpiše znesek 5.000 € (10.000 – 50% x 10.000).

7.2. Povečanje odhodkov za odhodke prevrednotenja terjatev, ki se priznajo ob odpisu celote ali dela terjatev, ki niso bile poplačane oz. poravnane

Vpiše se znesek odpisa terjatev, pri katerih morebitna predhodna oslabitev ni bila davčno priznana kot odhodek.

Primer: Podjetnik je že v letu 2007 izkazal odhodek iz naslova slabitve terjatve v višini 2.000 €, ki ni bil davčno priznan. V letu 2009 je bil končan postopek stečaja nad dolžnikom, podjetniku pa terjatev ni bila poplačana. V postavko 7.2. vpiše znesek 2.000 evrov. 

7.3. Povečanje odhodkov za odhodke prevrednotenja in odpise drugih sredstev, ki se priznajo ob prodaji oz. ob odtujitvi

Vpiše se znesek odhodkov prevrednotenja in odpisov drugih sredstev, ki predhodno niso bili priznani in se priznajo ob prodaji ali drugačni odtujitvi sredstev in ob poravnavi ali drugačni odtujitvi dolgov.

7.4. Povečanje odhodkov za razliko pri amortizaciji do zneska, obračunanega po metodi enakomernega časovnega amortiziranja in na podlagi predpisanih stopenj

Vpiše se razlika med amortizacijo, obračunano po metodi enakomernega časovnega amortiziranja na podlagi predpisanih stopenj, in amortizacijo, obračunano za poslovne potrebe pri tistih osnovnih sredstvih, ki se amortizirajo po nižjih stopnjah od predpisanih, zavezanec pa je zanje za davčne namene uporabil določbo 1. odst. 26. člena ZDDPO-1, po kateri je bilo za davčni namen kot odhodek iz naslova amortizacije upoštevati amortizacijo, obračunano po metodi enakomernega časovnega amortiziranja na podlagi predpisanih stopenj, četudi so se sredstva za poslovni namen amortizirala po nižjih stopnjah.

7.5. Povečanje odhodkov za odpis do celotne nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev ob prenosu v uporabo

Vpiše se znesek odpisa (razlike) do celotne nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, katerih posamična vrednost ne presega 500€, zavezanec pa se je odločil, da jih bo za poslovni namen amortiziral glede na njihovo dejansko dobo koristnosti, za davčni namen pa odpisal njihovo celotno vrednost v davčnem letu, v katerem so bila nabavljena oz. dana v uporabo.

7.6. Povečanje odhodkov v primeru prodaje ali drugačne odtujitve sredstva pred dokončno obračunano amortizacijo za znesek razlike med amortizacijo, obračunano za poslovne namene, in amortizacijo, obračunano za davčne namene

Za sredstvo, za katero je bila za poslovne namene obračunana višja amortizacija od amortizacije, ki je bila upoštevana kot odhodek pri obračunu davka, se v primeru prodaje ali drugačne odtujitve sredstva pred dokončno obračunano amortizacijo vpiše znesek razlike med amortizacijo, obračunano za poslovne namene, in amortizacijo, obračunano za davčne namene.

7.7. Povečanje odhodkov za razliko v amortizaciji pri novem zasebniku glede na določbo 1.b točke četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2

7.8. Povečanje odhodkov v primeru odtujitve prenesenih sredstev za neupoštevane izgube pri prenosu sredstev na novega zasebnika glede na določbo 1.b točke četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2

Vpiše se znesek povečanja odhodkov v primeru odtujitve prenesenih sredstev za neupoštevane razlike med davčno in pošteno vrednostjo sredstev pri prenosu sredstev na novega zasebnika, ki glede na določbo 1.b točke četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2 niso bile upoštevane pri določanju davčne osnove na obračunski dan prenosa.

8. DAVČNO PRIZNANI ODHODKI (5 - 6 + 7)

9. RAZLIKA MED DAVČNO PRIZNANIMI PRIHODKI IN ODHODKI  (4 - 8)

10. RAZLIKA MED DAVČNO PRIZNANIMI ODHODKI IN PRIHODKI (8 - 4)

11. SPREMEMBA DAVČNE OSNOVE ZARADI PREHODA NA NOVI NAČIN RAČUNOVODENJA, PRI SPREMEMBAH RAČUNOVODSKIH USMERITEV, POPRAVKIH NAPAK IN PREVREDNOTENJIH (11.1.-11.2.+11.3.-11.4.+11.5.-11.6.)

11.1. Povečanje davčne osnove za znesek razlik zaradi prehoda na spremenjeni način sestavljanja računovodskih poročil, ki se vključi v davčno osnovo v tem obračunu

Vpiše se povečanje davčne osnove za znesek razlik zaradi prilagoditev in preračunov, nastalih ob prehodu na spremenjeni način sestavljanja računovodskih poročil, pri prehodih po ZGD, ki povečujejo preneseni poslovni izid in se vključijo v davčno osnovo v tem obračunu.

11.2. Zmanjšanje davčne osnove za znesek razlik zaradi prehoda na spremenjeni način sestavljanja računovodskih poročil, ki se vključi v davčno osnovo v tem obračunu

Zmanjšanje davčne osnove za znesek razlik zaradi prilagoditev in preračunov, nastalih ob prehodu na spremenjeni način sestavljanja računovodskih poročil, pri prehodih, določenih z ZGD, ki znižujejo preneseni poslovni izid in se vključijo v davčno osnovo v tem obračunu (14. člen ZDDPO-1B).

11.3. Povečanje davčne osnove za znesek razlik zaradi sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak

Povečanje davčne osnove za znesek razlik zaradi preračunov, opravljenih zaradi sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak, pri obdavčljivih prihodkih in davčno priznanih odhodkih, vključno z rezervacijami za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine.

11.4. Zmanjšanje davčne osnove za znesek razlik zaradi sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak

Povečanje davčne osnove za znesek razlik zaradi preračunov, opravljenih zaradi sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak, pri obdavčljivih prihodkih in davčno priznanih odhodkih.

11.5. Povečanje davčne osnove za znesek presežka iz prevrednotenja gospodarskih kategorij, ki ga zavezanec prenese v preneseni poslovni izid, vključno s presežki iz prevrednotenja sredstev, ki se amortizirajo

Povečanje davčne osnove za znesek presežka iz prevrednotenja, ki je posledica prevrednotenja gospodarskih kategorij in ga je zavezanec v letu, za katero se sestavlja ta obračun, prenesel neposredno v preneseni poslovni izid ali druge sestavine kapitala, vključno s presežki iz prevrednotenja sredstev, ki se prenašajo v preneseni poslovni izid in davčno osnovo sorazmerno z obračunano amortizacijo.  

12. POVEČANJE DAVČNE OSNOVE (vsota 12.1. do 12.4.)

12.1. Znesek izkoriščene davčne olajšave za investiranje zaradi prodaje ali odtujitve sredstva pred predpisanim rokom

Vpiše se znesek davčne olajšave, ki jo je zavezanec uveljavil pri nabavi osnovnega sredstva v predhodnih davčnih obračunih, če je v letu  2009 osnovno sredstvo odtujil, pa še niso potekla tri leta po letu, v katerem je za to sredstvo uveljavil davčno olajšavo. Kot odtujitev se obravnava tudi prenos sredstva izven RS, izguba pravice do uporabe opredmetenega osnovnega sredstva pri finančnem najemu ter prenos sredstva iz podjetja v gospodinjstvo.  Za odtujitev se ne šteje prenos sredstev na drugo fizično osebo, ki opravlja dejavnost, ali na gospodarsko družbo, če je prišlo do prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca zaradi prenosa dejavnosti na drugo fizično osebo oziroma gospodarsko družbo. V tem primeru se šteje, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če do odtujitve ne bi prišlo.

Primer: Podjetnik je v letu 2008 nabavil stroj, katerega NV je bila 10.000 €, izkoristil pa je davčno olajšavo za investiranje v osnovna sredstva v višini 3.000 €.

V letu 2009 je stroj prodal. V postavko 12.1. vpiše znesek 3.000 €.

12.2. Znesek izkoriščene davčne olajšave za novozaposlene delavce zaradi predčasne prekinitve delovnega razmerja

Postavka se ne izpolnjuje več.

12.3. Neporabljeni del investicijskih rezerv

Postavka se ne izpolnjuje več.

Vpiše se znesek odpisa terjatev, v zvezi s katerimi je zavezanec v preteklih obdobjih izkazal odhodke iz prevrednotenja, v letu 2009 pa so bile odpisane, ne da bi bili pri tem izpolnjeni pogoji za odpis iz šestega odstavka 21. člena ZDDPO-2. Ti pogoji pa so:

-          pravnomočni sklep sodišča o zaključenem stečajnem postopku,

-          pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave,

-          neuspešno zaključen izvršilni postopek sodišča,

-          neuspešno zaključen postopek izterjave brez sodnega postopka, če zavezanec dokaže, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev,

-          neuspešno zaključen postopek izterjave brez sodnega postopka, če zavezanec dokaže, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik za dosego poplačila terjatev,

-          neuspešno zaključen postopek izterjave brez sodnega postopka, če zavezanec dokaže, da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.

13. DAVČNA OSNOVA (9+11+12, če je > 0)

14. DAVČNA IZGUBA (11+12-10, če je < 0)

15. ZMANJŠANJE DAVČNE OSNOVE IN DAVČNE OLAJŠAVE

 (vsota 15.1. do 15.13., vendar največ do višine davčne osnove iz zap. št. 13)

Primer: Zavezanec je v letu 2009 investiral v nabavo tovornega vozila EURO V 150.000 evrov. Njegova davčna osnova znaša 30.000 evrov. Olajšava znaša 45.000 evrov, a je zavezanec v letu 2009 ne more v celoti uveljavljati, zato razliko med 45.000 in 30.000 evrov prenese na naslednje obdobje. V postavko 15.1. vpiše znesek 30.000.

V zvezi s postavko 15.1. zavezanec izpolni tudi PRILOGO 7a

15. 2. Pokrivanje izgube

Vpiše se znesek zmanjšanja davčne osnove zaradi pokrivanja prenesene izgube iz preteklih let.

Izgubo, ki jo zavezanec izkaže v poslovnem letu, lahko pokriva z zmanjšanjem davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v naslednjih letih (pokrivanje izgube v breme davčne osnove torej ni več časovno omejeno). Na ta način (torej časovno neomejeno) se lahko pokrivanje izgube iz davčnih obdobij od leta 2000 naprej.

Izgube pa ni mogoče prenesti na novega zasebnika oziroma pravno osebo, kadar zavezanec preneha z opravljanjem dejavnosti.

15.3. Zmanjšanje davčne osnove za neizkoriščeni del olajšave za investiranje po 3. in 6. odst. 47. člena ZDoh-1

Vpiše se znesek davčne olajšave za investiranje, do katere je zavezanec pravico pridobil v preteklih davčnih obdobjih, ko je bil v veljavi še stari Zakon o dohodnini (ZDoh-1), pa je v celoti ni izkoristil in jo prenaša v naslednja davčna obdobja do poteka petih let po letu, v katerem je pridobil pravico do koriščenja te olajšave.

V zvezi s postavko 15.3. zavezanec izpolni tudi PRILOGO 7

Primer: Podjetnik  je v letu 2006 pridobil pravico do olajšave za investiranje v višini 2.000 evrov. V davčnem obračunu za leto 2006 je koristil le del olajšave v višini 800 evrov, razliko pa je prenesel v naslednja obdobja. Ker je v davčnih obračunih za leti 2007 in 2008 izkazal davčno izgubo, preostanka olajšave še ni koristil, v letu 2009 pa izkazuje pozitivno davčno osnovo in bi koristil del olajšave v višini 1.000 evrov. V postavko 15.3. vpiše znesek 1.000 evrov.

15.4. Olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj po prvem stavku 1. odst. 61. člena ZDoh-2

Vpiše se 20% zneska vlaganj v raziskave in razvoj.

V skladu z določbo 61. člena  ZDoh-2 lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 20% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v davčnem letu, vendar največ v višini davčne osnove. Vlaganja po tem odstavku so vlaganja v:
1. notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z nakupom raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalne-razvojne dejavnosti zavezanca;

2. nakup raziskovalno-razvojnih storitev (ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije).

Zavezanec lahko za neizkoriščen del davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj v davčnem letu znižuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih letih.

Pri znižanju davčne osnove na račun neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih let se davčna osnova najprej zniža za neizkoriščeni del davčne olajšave starejšega datuma.

Neizkoriščeni del davčne olajšave se ob prenehanju opravljanja dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2, lahko prenese na novega zasebnika oziroma novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo. Šteje se, da je olajšavo prevzel novi zasebnik oziroma nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba, pod pogoji kot bi veljali, če do prenehanja ne bi prišlo.

Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.

V zvezi s to postavko zavezanec izpolni tudi PRILOGO 8A

15.5. Olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj po tretjem stavku 1. odst. 61. člena ZDoh-2

Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj, če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države do 15%, in v višini 40% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj, če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države za več kot 15% (v nadaljnjem besedilu: regijska olajšava).

Tisti zavezanci, ki torej olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj uveljavljajo v višini 30% ali 40% vlaganj, vpišejo znesek 20% teh vlaganj v postavko 15.4., dodatnih 10% oziroma 20% zneska pa v postavko 15.5.

15.6. Olajšava za zaposlovanje invalidov

Vpiše se znesek v višini 50% izplačane plače invalidne osebe po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, oziroma  70% izplačane plače invalidne osebe, če gre za invalidno osebo s 100% telesno okvaro ali gluho osebo.

Če zavezanec zaposluje invalidne osebe nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 70% izplačanih plač za te osebe. Osebe se vštevajo v kvoto po datumu sklenitve pogodbe o zaposlitvi, in sicer se najprej vštevajo tiste osebe s starejšim datumom sklenitve pogodbe o zaposlitvi.

Zavezanec v zvezi s to olajšavo izpolni ustrezne rubrike v PRILOGI  9

15.7. Olajšava za zavezanca invalida

Zavezanec, ki je invalid po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, in ne zaposluje delavcev, lahko v skladu z določili 63. člena ZDoh-2 uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, zavezanec invalid s 100% telesno okvaro ali zavezanec – gluha oseba pa v višini 60% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec opravljanja dejavnosti.

15.8.  Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju

Zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko na podlagi določil 64. člena ZDoh-2 uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi, vendar največ v višini 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem izobraževanju.

V zvezi s to postavko zavezanec izpolni ustrezne rubrike v PRILOGI 9

15.9. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Na podlagi določil 65. člena ZDoh-2 lahko zavezanec – delodajalec, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in izpolnjuje pogoje iz 302. do 305. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05 – uradno prečiščeno besedilo in 69/06), lahko za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih delno ali v celoti plača v korist delojemalcev – zavarovancev izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v drugi državi članici EU, po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, uveljavlja davčno olajšavo za leto, v katerem so bile premije plačane, vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot 2.604,54 evrov.  

15.10. Olajšava za donacije - izplačila za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, ekološke in religiozne namene

Na podlagi določil  66. člena ZDoh-2 lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno-varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom drugih držav članic EU, razen poslovnim enotam rezidentov držav članic EU, ki se nahajajo izven držav članic EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, do zneska, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu.

Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za donacije tudi če gre za izplačila v države članice EGP, ki hkrati niso države članice EU.

Olajšave za donacije ni mogoče uveljavljati, če gre za izplačila v države, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje teh izplačil (Sklep o določitvi seznama držav – MF).

V zvezi s to postavko zavezanec izpolni tudi ustrezne postavke PRILOGE 10

15.11. Olajšava za donacije - izplačila za kulturne namene in izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

Zavezanec lahko na podlagi 66. člena ZDoh-2 uveljavlja dodatno znižanje davčne osnove do zneska, ki ustreza 0,2% obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu, za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom drugih držav članic EU, razen poslovnim enotam rezidentov držav članic EU, ki se nahajajo izven držav članic EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti.

Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za donacije tudi če gre za izplačila v države članice EGP, ki hkrati niso države članice EU.

Olajšave za donacije ni mogoče uveljavljati, če gre za izplačila v države, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje teh izplačil (Sklep o določitvi seznama držav – MF).

Zavezanec lahko neizkoriščeni del te olajšave za donacije prenese v naslednja tri davčna obdobja.

V zvezi s to postavko zavezanec izpolni tudi ustrezne postavke PRILOGE 10

15.12. Izplačila političnim strankam

Zavezanec lahko uveljavlja tudi znižanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in naravi političnim strankam, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu.

V zvezi s to postavko zavezanec izpolni tudi ustrezne postavke PRILOGE 10

15.13. Posebna osebna olajšava

Zavezanec, ki samostojno opravlja specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti in je vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi, pod pogojem, da gre za poklic, ki je značilen samo za področje kulturne dejavnosti in pod pogojem, da nima sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15% prihodkov letno, do zneska 25.000 evrov njegovih prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.

Zavezanec, ki samostojno opravlja novinarski poklic in je vpisan v razvid samostojnih novinarjev, pod pogojem, da nima sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15% prihodkov letno, do zneska 25.000 evrov njegovih prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.

Zavezanec, ki samostojno opravlja poklic športnika in je vpisan v razvid poklicnih športnikov, pod pogojem, da nima sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15% prihodkov letno, do zneska 25.000 evrov njegovih prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.

16. OSNOVA ZA DOHODNINO (13 - 15)

17. SPLOŠNA OLAJŠAVA

18. POSEBNA OLAJŠAVA ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE

Zavezanec, vzdržuje družinske člane, lahko v davčnem obračunu uveljavlja zmanjšanje letne davčne osnove, ki znaša:

·         za prvega vzdrževanega otroka 2.251,46 evrov,

·         za drugega vzdrževanega otroka 2.447,62 evrov,

·         za tretjega vzdrževanega otroka 4.082,27 evrov,

·         za četrtega vzdrževanega otroka 5.716,92 evrov,

·         za petega vzdrževanega otroka 7.351,57 evrov,

·         za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 8.157,99 evrov,

·         za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 2.251,46 evrov.

Zavezanec lahko posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane v davčnem obračunu uveljavlja pod pogojem, da olajšava ni bila upoštevana pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve ali je bilo na ta način upoštevane manj kot 5/12 te olajšave.   

V zvezi z uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane zavezanec izpolni  PRILOGO 13

19. OSNOVA ZA AKONTACIJO DOHODNINE  (16 - 17 - 18)

20. AKONTACIJA DOHODNINE

Izračun akontacije dohodnine z uporabo zneska iz zap. št. 19 in lestvice iz 122. člena ZDoh-2.

Če ima zavezanec izpolnjen podatek pod zap. št. 2.2. in je z državo pogodbenico za odpravo dvojnega obdavčenja določena metoda oprostitve s progresijo, se pri določitvi davčne stopnje upošteva tudi prihodek, ki je izvzet iz obdavčitve po zap. št. 2.2., zmanjšan za odhodke pod zap. št. 6.7. 

Lestvica za izračun dohodnine za davčno leto 2008

Neto letna

davčna osnova v €                                   Dohodnina

----------------------------------------------------------------------------------------------------   

Nad             Do                    

                                7.410,42                                       16 %         

7.410,42                14.820,83               1.185,67 + 27 %  nad 7.410,42

14.820,83                                            3.186,48 + 41 %  nad 14.820,83           

21. ODBITEK TUJEGA DAVKA

Vpiše se znesek odbitka tujega davka, ki ga je zavezanec plačal od dohodkov iz virov izven Slovenije, vključenih v njegovo davčno osnovo. 

22. POVEČANJE DAVKA ZARADI SPREMEMBE ODBITKA TUJEGA DAVKA

Vpiše se znesek povečanja davka za razliko med predhodno priznanim odbitkom tujega davka in odbitkom, ki ni bil možen ob upoštevanju naknadnih sprememb odbitka tujega davka.

23. DAVČNA OBVEZNOST  (20 - 21 - 22)

24. ZMANJŠANJE DAVČNE OBVEZNOSTI ZA PLAČANI ZNESEK ODTEGNJENEGA DAVKA

Vpiše se znesek zmanjšanja davčne obveznosti za znesek odtegnjenega davka.

25. OBRAČUNANA PREDHODNA AKONTACIJA

Vpiše se znesek predhodne akontacije za davčno obdobje (seštevek obrokov predhodne akontacije, ki jih je moral zavezanec plačati v letu 2009). Vpiše se znesek obračunanih obrokov, ne glede na dejansko plačilo.

26. OBVEZNOST ZA DOPLAČILO AKONTACIJE       (23 - 24 - 25), če je > 0

27. PREVEČ OBRAČUNANA PREDHODNA AKONTACIJA  (23 - 24 - 25), če je < 0

28. OSNOVA ZA DOLOČITEV PREDHODNE AKONTACIJE

Znesek osnove iz zap. št. 19. Če je davčni obračun izdelan za obdobje, krajše od enega leta (če torej zavezanec ni posloval celo leto 2009), se znesek iz zap. št. 19 preračuna na letno raven s formulo:  znesek iz zap. št. 19 deljeno s številom mesecev poslovanja, pomnoženo z 12.

29. PREDHODNA AKONTACIJA

Znesek iz zap. št. 20, če se davčni obračun nanaša na celotno leto 2009.

Če je zavezanec posloval le del leta 2008 in se torej davčni obračun nanaša na krajše obdobje, se postavka 29 izračuna tako, da se predhodna akontacija izračuna iz vrednosti postavke 28 z uporabo dohodninske lestvice, ki velja za leto 2009.

30. MESEČNI OBROK PREDHODNE AKONTACIJE

Znesek iz zap. št. 29, deljen z  12, če je zap. št. 29 večja od 400 evrov.

31. TRIMESEČNI OBROK PREDHODNE AKONTACIJE

Znesek iz zap. št. 29, deljen z  12. če zap. št. 29 ne presega 400 evrov.

PRIMERI IZRAČUNOV DAVČNE OBVEZNOSTI PO DAVČNEM OBRAČUNU

Primeri izračunov davčne obveznosti po davčnem obračunu (podatki so zaokroženi na evre zaradi poenostavitve).

Primer 1:

Podjetnik je posloval od 1. 5. 2009 naprej (8 mesecev) in izkazuje podatke:

     zap. št. 19   osnova za akontacijo dohodnine: 3.200 €

     zap. št. 20    akontacija dohodnine: 512 €  (prvi doh. raz. : 3.200x16%)

     zap. št. 21, 22, 24    ne izkazuje vrednosti

     zap. št. 23    davčna obveznost = 20 - 21 - 22 = 512 €

     zap. št. 25    obračunana predhodna akontacija: 320 €

                         (v letu 2009 je plačeval trimesečne obroke po na podlagi

                         planirane davčne osnove za l. 2009: 2.000 €)

    zap. št. 26   obveznost za doplačilo akont.: 192 € (512 - 320)

    zap. št. 28   osnova za določitev predhodne akontacije

                        (preračun davčne osnove za l. 2009 na letno raven) = 

                        3.200 €/ 8 mes. x 12 mes. = 4.800 €.

    zap. št. 29   predhodna akontacija (akontacija dohodnine pri davčni osnovi

                        4.800 €) = 768 € (4.800 x 16% - prvi doh. razred)

    zap. št. 30   obrok predhodne akontacije za leto 2010:

                        768 € > 400 €  -> mesečni obrok:  768 / 12 = 64 €.

• do 14. 4. 2010 doplača  doplačilo akontacije 192 € (zap. št. 26),
• do 10. 4. 2010 plača novi mesečni obrok predhodne akontacije (obrok za marec 2010) v višini 64 € (zap. št. 39) .

Primer 2:

Podjetnik je posloval celotno leto 2009 in izkazuje podatke:

     zap. št. 19   osnova za akontacijo dohodnine: 4.000 €

     zap. št. 20    akontacija dohodnine: 640 € 

                          (prvi razred lestvice: 4.000 x16%)

     zap. št. 21, 22, 24    ne izkazuje vrednosti

     zap. št. 23    davčna obveznost = 20 - 21 - 22 = 640 €

     zap. št. 25    obračunana predhodna akontacija: 480 €

                        (v letu 2009 je plačeval mesečne obroke po 40 € na podlagi

                         davčne osnove za l. 2008: 3.000 €)

    zap. št. 26   obveznost za doplačilo akont.: 160 € (640 - 480)

    zap. št. 28   osnova za določitev predhodne akontacije = zap. št. 19 =

                        4.000 €

    zap. št. 29   predhodna akontacija = zap. št. 20 = 640 €

    zap. št. 30   obrok predhodne akontacije za leto 2010:

                        640 € > 400 €  -> mesečni obrok:  640 / 12 = 53 €.

Podjetnik vloži  davčni obračun dne 15. 3. 2010, torej:

·         do 14. 4. 2010 doplača  doplačilo akontacije 160 € (zap. št. 26),

·         do 10. 4. 2010 plača novi mesečni obrok predhodne akontacije (za marec 2010) v višini 53 € (zap. št. 39) .

Ker je pred oddajo davčnega obračuna plačal obroka predhodne akontacije v stari višini (40 €) za meseca januar in februar 2010, mora do 10. 4. 2010 doplačati še razliko med staro in novo višino obrokov za ta dva obroka ->  2 x (53 - 40) = 26 €

Skupaj torej do 10. 4. 2010 plača 79 € (53 + 26).

Primer 3:

Podjetnik je posloval celotno leto 2009 in izkazuje podatke:

     zap. št. 19   osnova za akontacijo dohodnine: 4.000 €

     zap. št. 20    akontacija dohodnine: 640 € 

                          (prvi razred lestvice: 4.000 x16%)

     zap. št. 21, 22, 24    ne izkazuje vrednosti

     zap. št. 23    davčna obveznost = 20 - 21 - 22 = 640 €

     zap. št. 25    obračunana predhodna akontacija: 960 €

                        (v letu 2009 je plačeval mesečne obroke po 80 € na

                       podlagi davčne osnove za l. 2008: 6.000 €)

    zap. št. 27   preveč obračunana predhodna akontacija

                       (terjatev za vračilo): 320 € (960 - 640)

    zap. št. 28   osnova za določitev predhodne akontacije

                        = zap. št.  19 =  4.000 €

    zap. št. 29   predhodna akontacija = zap. št. 20 = 640 €

    zap. št. 30   obrok predhodne akontacije za leto 2010:

                        640 € > 400 €  -> mesečni obrok:  640 / 12 = 53,33 €.

Podjetnik vloži  davčni obračun dne 15. 3. 2010, torej:

·         do 14. 4. 2010 mu mora DURS po uradni dolžnosti vrniti preveč obračunano predhodno akontacijo za leto 2009: 320 € (zap. št. 27),

·         do 10. 4. 2010 bi moral plačati tudi novi mesečni obrok predh. akontacije (za marec 2010) v višini 53,33 € (zap. št. 30) .

Ker je pred oddajo davčnega obračuna plačal obroka predhodne akontacije v stari višini (80 €) za meseca januar in februar 2010, pri izračunu preostalih desetih, še ne plačanih obrokov za leto 2010 poračuna tudi razliko zaradi preveč plačanih obrokov za januar in februar 2010.

Za januar in februar je plačal skupaj 160 €  (2x80).

Preračuna vrednost preostalih 10 obrokov je torej:

      (640-2x80)/10 = 48,00 €

Obroke od vključno 10.4.2010 (to je obrok za marec 2010) plačuje v višini 48,00 €.

PRILOGE DAVČNEGA OBRAČUNA

Sestavni del davčnega obračuna so naslednje priloge :

PRILOGA 3: Bilanca stanja

PRILOGA 4: Izkaz poslovnega izida

IZJAVA: Izjavljam, da ne prilagam podatkov, ki so navedeni kot Priloga 3 in Priloga 4, ker so bili podatki predloženi AJPES (označimo na obrazcu davčnega obračuna !).

PRILOGA 5: Podatki v zvezi z izvzetjem prihodkov na podlagi mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja

PRILOGA 6: Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube

PRILOGA 7: Podatki v zvezi z olajšavami za investiranje

PRILOGA 7A: Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje po 66.a členu ZDoh-2

PRILOGA 8a: Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj (po prvem stavku prvega odstavka 61. člena ZDoh-2)

PRILOGA 8b: Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj (po tretjem stavku prvega odstavka 61. člena ZDoh-2)

PRILOGA 9: Podatki v zvezi z olajšavami za zaposlovanje

PRILOGA 10: Podatki v zvezi z olajšavo za donacije

PRILOGA 11: Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka

PRILOGA 12: Podatki v zvezi s povečanjem davka zaradi sprememb odbitka tujega davka

PRILOGA 13: Obvestilo o uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine

PRILOGA 13a: Izračun povprečne stopnje akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za zavezanca iz 2. odst. 47. člena ZDoh-2.

PRILOGA 14: Podatki o davčni obravnavi po četrtem odstavku 51. člena ZDoh-2.

ŠE NEKAJ NAPOTKOV V ZVEZI Z ODDAJO DAVČNEGA OBRAČUNA

·         Kdaj se vloži davčni obračun?

Najpozneje do 31. 3. 2010.

Globa za nevložen obračun znaša od 1.600 do 25.000 evrov.

·         Kdaj se doplača davek?

V 30 dneh od oddaje davčnega obračuna (če je davčni obračun npr. oddan  20.3.2010, se davek plača najkasneje 19.4.2010.

·         Kdaj mora DURS vrniti preveč plačani davek?

V 30 dneh po oddaji oz. prejemu davčnega obračuna.

·         Kako popravimo napake v oddanem obračunu?

Najkasneje do 30. 4. 2010 oddamo nov, popravljen obračun.

·         Kako popravimo napake, ki smo jih odkrili pozneje in so v našo škodo?

V roku 12 mesecev po poteku roka za oddajo obračuna predložimo nov obračun z obrazložitvijo napake in zahtevkom za vračilo davka.

·         Kako popravimo pozneje ugotovljene napake, če smo se zmotili v škodo države?

Se samoprijavimo – tako, da predložimo nov (popravljen) davčni obračun in priložimo potrebne podatke oziroma obrazec za samoprijavo.

·         Kako ravnamo, če smo iz opravičljivih razlogov oddali obračun po preteku roka?

Z vlogo zaprosimo za naknadno oddajo davčnega obračuna (v 8 dneh po prenehanju razlogov za zamudo in najpozneje v 3 mesecih po izteku zakonskega roka za oddajo davčnega obračuna).

·         Kdaj oddamo davčni obračun, če smo prenehali z opravljanjem dejavnosti med letom?

V 30 dneh od dneva prenehanja opravljanja dejavnosti (tudi če smo prenehali z opravljanjem dejavnosti 31. decembra).

·         Kaj je z davčnim obračunom, če nosilec dejavnosti umre?

Potrebno ga je oddati v 30 dneh po prenehanju opravljanja dejavnosti.

·         Kaj majhni samostojni podjetniki predložijo AJPES za javno objavo in državno statistiko?

Za državno statistiko:

·         Podatki iz letnega poročila na poenotenih obrazcih:

·         Podatki iz bilance stanja - PRILOGA 6A

·         Podatki iz izkaza poslovnega izida - priloga 6B

Za javno objavo:

Podatki iz bilance stanja in podatki iz izkaza poslovnega izida, kot sta bila sestavljena posebej za namene javne objave. Namesto tega lahko prilogama 6A in 6B priložijo IZJAVO o uporabi podatkov iz letnega poročila (PRILOGA 5).

Majhni podjetniki, ustanovljeni v poslovnem letu 2009,  ki še niso začeli poslovati in v letnem poročilu ne izkazujejo nobenih podatkov, lahko namesto letnega poročila za javno objavo in podatkov iz letnega poročila za državno statistiko predložijo AJPES izjavo, da še niso začeli poslovati.

·         Kaj predložijo majhne družbe ter srednji in veliki podjetniki?

- podatke iz letnega poročila na poenotenih obrazcih (prvi odstavek 59. člena ZGD-1), in to:  podatke iz bilance stanja (PRILOGA 2A), podatke iz izkaza poslovnega izida (PRILOGA 2B), podatke iz izkaza bilančnega dobička/bilančne izgube (PRILOGA 2C), podatke o opredelitvi družbe, zadruge oziroma podjetnika (PRILOGA 4),

- dodatne podatke k podatkom iz bilance stanja: podatke o terjatvah in obveznostih do tujine (v skladu z Zakonom o državni statistiki, Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01, in z Letnim programom statističnih raziskovanj; v nadaljevanju dodatni podatki, PRILOGA 2Č),

– letno poročilo (drugi odstavek 58. člena ZGD-1), ki obsega bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in prilogo s pojasnili k izkazom (drugi odstavek 60. člena ZGD-1). Sestavni del priloge s pojasnili je tudi predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube ter razporeditev dobička ali obravnavanje izgube. Sestavni del priloge s pojasnili k izkazom je tudi predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube in razporeditev dobička ali obravnavanje izgube.

Rok za predložitev podatkov AJPES je 31. 3. 2010, v primeru prenehanja poslovanja oziroma opravljanja dejavnosti pa v treh mesecih po prenehanju.

Januar - 13.02.2011 - 20:27

A je kakšen bolj frišen ?

MeTa - 14.02.2011 - 09:51

;)))

knjigovodkinja - 14.02.2011 - 13:23

pa ljudje božji, nekateri med vami bi kar na fehtanju in prosjačenju živeli kot cigani, naroči si vsaj obrtnika, zgleda da na tem forumu vprašujejo razne kelnarce, ki se gredo računovodje al pa direktorjeve žene, ki kaj več od kelnarce morda tudi niso, vi jih pa kar pitajte z raznimi strokovnimi podatki, to so tisti, ki vam odžirajo posel!

vprašaj - 14.02.2011 - 13:31

Se precej strinjam sknjigovodkinjo : zgledujte(mo) se raje po "humanistih" na Unicefu in podobnim...