zali - 26.05.2008 - 12:28

Jaz še vedno vse kompenzacije sprovajam preko banke.

CICA - 26.05.2008 - 13:04

Jaz tudi vse preko banke

Brina - 26.05.2008 - 13:24

Že dolgo več ne delam kompenzacij preko banke, posebno ker obračunava banka provizijo in to ne majhno. Z davčno pa zaradi načina sprovajanja kompenzacij ne more biti problema.
Lp

Katra - 26.05.2008 - 13:30

Zakaj pa ima NLB  v njenem Prokliku še vedno "nalog za kompenzacijo"? Po mojem ga ne bi bilo, če
ne bi bilo potrebno oddajat naloga  za kompenzacijo.

Mira - 26.05.2008 - 13:32

Ali je možno da davčna izloči vse fakture ki so bile kompenzirane (ne preko banke)

zali - 26.05.2008 - 13:34

Za kompenzacije banka ne obračunava nobene provizije vsaj NLB ne.

J.G. - 26.05.2008 - 13:46

Podlaga za kompenzacijo so potrditve strinjanja vseh v kompenzacijskem predlogu in ne vidim razloga
Preko trr ne sprovajamo že leta, upam, da ni narobi.

p.š. - 26.05.2008 - 13:53

Točno. Zaradi istega razloga - torej , ker je podlaga za kompenzacijo s strani vseh udeležencev potrjen kompenzacijski predlog , ki je tudi podlaga za vnos v plačilni promet , tudi jaz že leta ne sprovajam kompenzacij  preko TRR. Poleg tega lahko pride pri sprovajanju preko TRR do zamude pri dogovorjenem datumu kompenzacije ( npr. ravno na tisti dan, ko je potrebno sprovajati, je zaposlena, ki opravlja plačilni promet , na dopustu ) - potem pa  posledično kupci zavračajo zamudne obresti in izpodbijajo stanja IOP, ker nimamo zaprte terjatve na isti dan - skratka ; zame totalno nepraktično.

Sedaj pa povejte: ali je kompenzacija, sprovedena preko TRR bolj trdna, kot pa če jo z isto dokumentacijo poknjižim na internih temeljnicah  in to vedno z dogovorjenim potrjenim datumom ? Je ni davčne na svetu, da bi mi takšne kompenzacije ne priznala in pika ! 

 In trditev, da banka ne računa provizije za sprovajanje, ne drži : banka obračuna provizijo prav od vsake transakcije  v breme na TRR , razen od direktnih bremenitev za provizijo.

lp

Mira - 26.05.2008 - 14:05

Imamo davčno inšpekcijo in nam grozi da ne bo upoštevala plačil faktur dobaviteljem , ke le te nismo sprovedli preko banke. Smatrajo da fakture niso poravnane. Upoštevali bodo edino če jim predložimo zakonsko osnovo da kompenzacij ni potrebno sprovajati preko banke.

p.š. - 26.05.2008 - 14:28

Ne, ne ,ne ... oni vam naj predložijo zakonsko podlago, na osnovi katere bi  morale biti kompenzacije sprovedene preko TRR  - sem se takoj posvetovala z našim svetovalcem na izpostavi DURS in tudi on pravi tako , da naj inšpektorji povedo, zakaj ne in ne vi  , zakaj da .
 
Razmišljam , da bi lahko prišlo do težav morda le v primeru, če ste zavezanec za DDV, ki sestavlja in oddaja obračune DDV po posebni ureditvi - po plačani realizaciji , pa še tukaj v 176.členu PZDDV piše, da se za datum plačila šteje tudi datum pobota, ki je opravljen v skladu predpisi , ki urejajo te načine plačila ( ZPlap, Zakon o obligacijah ) .

Zakaj vam ne bi priznali , da s kompenzacijo zaprete obveznosti do dobavitelja - ker je dobavitelj dolžan DURS-u in bi oni sedaj ta dolg radi izterjali od vas, namesto, da "primejo" njega ?  Spet eden od načinov izterjave "na easy" ?

lp

brat od brivca - 26.05.2008 - 14:38

Kolikor se spomnim iz neke debate, utegne biti zadrega le pri stečaju. Stečajniki baje ne priznajo, če ste poravnali obveznost do firme, ki je sedaj v stečaju, preko kompenzacij mimo TRR - in to za celo leto pred začetkom stečajnega postopka? Kakšno zakonsko osnovo imajo za to, se mi niti ne sanja! lp

Mira - 26.05.2008 - 14:39

Davčni inšpektor se sklicuje na Zakon o plačilnem prometu 8. člen  da morajo pravne ali fizične osebe vsako plačilo sprovesti preko TRR.

Brina - 26.05.2008 - 14:55

Moja praksa z DURS pri primerjavi prometa preko TRR z ostalimi kategorijami v glavni knjigi. K prometu izkazanem na bančnem izpisu sem jim poslala specifikacijo kompenzacij, ki jih že dolgo ne sprovajam preko banke in zadeva je bila v redu. Pa to naredim vsem mojim strankam na različnih izpostavah DURSA, ko dobijo poziv, da morajo obrazložiti promet na TRR in nikjer ni bilo problema. Strinjam se s p.š., da mora biti vzrok za njihovo vztrajanje nekje drugje.
Lp

p.š. - 26.05.2008 - 15:02

Morda je vmes med poboti tudi poravnava ( ali več poravnav )  obveznosti do kakšnega spornega dobavitelja - kot je že brat od brivca namignil : do dobavitlja , ki je sedaj v stečajnem postopku , ker za takšen primer sem pa našla zakonsko podlago, kjer bi lahko bili poboti sporni ( ampak poboti nasploh, ne samo neknjiženi preko TRR ) :

p.š. - 26.05.2008 - 15:42

Še nekaj sem našla, kar razmišljanje inšpektorja postavlja za nepravilno : kompenzacija ali pobot po Obligacijskem zakoniku pomeni NEDENARNO obliko poravnavanja medsebojnih obveznosti in terjatev - gre za odpust dolga in ne za poravnavanje dolgov in terjatev s plačilom => in če je oblika poravnavanja NEDENARNA, zakaj bi jo pa potem tlačili na TRR, kjer je obvezno sprovajati vsa PLAČILA   , ne pa tudi pobote ( v 8.členu ZPlap je na koncu zapisano, da je plačila sprovajati obvezno, razen če ni s katerim drugim zakonom kako drugače določeno )?  V nadaljevanju vam lepim nekaj osnovnih definicij , podkrepljenih s sodnimi odločbami , ki govorijo v prid osnovnega pomena kompenzacije ali pobota  :

KAJ JE POBOTANJE?

Pobotanje je oblika prenehanja obveznosti, kjer prenehata dve ali več obveznosti v medsebojnem razmerju med dvema ali več strankami iz različnih pravnih naslovov. Namen pobotanja je odpravljanje večkratnega izpolnjevanja obveznosti, hkrati pa se s pobotanjem prepreči, da ena stranka izpolni svojo obveznost, sama pa zaradi neplačevitosti druge stranke ne prejme dolgovane izpolnitve.

V pravni teoriji ločimo med dvema vrstama pobotanja in sicer bilateralnim (torej med dvema osebama, pri čemer morajo biti izpolnitve obveznosti vzajemne) in večstransko pobotanje.

Bilaterarno pobotanje

Bilaterarno pobotanje določa Obligacijski zakonik: M. Juhart,Komentar Obligacijskega zakonika, str. 389: Pobotanje (kompenzacija) je oblika prenehanja obveznosti, kjer prenehata dve ali več obveznosti v medsebojnem razmerju med dvema strankama iz različnih prevnih naslovov. Gre za prenehanje nasprotnih terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi obenem upnika in dolžnika.

Namen bilaterarnega pobotanja

M. Juhart, Komentar Obligacijskega zakonika, str. 389: Namen pobotanja je odpravljanje dvakratnega izpolnjevanja predmeta iste vrste. Nobenega smisla nima, da bi dolžnik upniku poslal za izpolnitev svoje obveznosti določeno količino nadomestne stvari, v naslednjem trenutku po prejemu pa bi upnik kot dolžnik to količino vrnil. Zato se s pobotanjem dosega predvsem gospodarska korist, saj se zmanjšujejo stroški in poenostavlja poslovanje.

S pobotanjem se prepreči, da ena stranka izpolni, sama pa zaradi neplačevitosti druge stranke ne prejme dolgovane izpolnitve.

Večstransko pobotanje

Druga vrsta pobotanja pa z zakonom ni določena, zato smo se pri ugotavljanju, kaj pomenijo večstranski poboti v slovenskem pravnem redu oprli na sodno prakso Vrhovnega sodišce, ki je o večstranskem pobotanju v sodni odlocbi VSS III Ips 59/2000 z dne 08. 03. 2001 zapisalo:

Verižne kompenzacije ni, če se je ne udeležijo vsaj trije udeleženci. Vsak njen udeleženec je v pravnem razmerju samo z neposrednim predhodnikom in naslednikom v verigi (pravilneje: krogu) udeležencev, z ostalimi pa ne. Niti s predhodnikom niti z naslednikom pa ni v vzajemnem pravnem razmerju v smislu predpostavke pobotanja. Do predhodnika je upnik, do naslednika pa dolžnik. Do prenehanja obveznosti (in terjatve) vsakega udeleženca verižne kompenzacije, ne da bi kaj plačal (ali prejel kakšno plačilo) pride zato lahko samo tako, da vsak udeleženec kot upnik svojega predhodnika slednjemu odpusti dolg. Zato je način prenehanja obveznosti z verižno kompenzacijo po ZOR toliko odpustov dolgov kolikor je njenih udeležencev. Dolžniško - upniških razmerij je toliko, kot je udeležencev verižne kompenzacije. Že tolikšno število pravnih razmerij pove, da med udeleženci verižne kompenzacije ni takšne pravne povezave (med posameznimi udeleženci je sploh ni), da bi moral udeleženec verižne kompenzacije, ki meni, da z njo njegova terjatev do predhodnika ni prenehala, tožiti vse udeležence kot nujne sospornike.

Vrhovno sodišce je v isti sodni odločbi zapisalo tudi definicijo večstranskega pobotanja oz. verižnih kompenzacij, ki jih opredeljuje kot vrsto sporazumov o odpustih dolgov v smislu 344. clena ZOR oz. 319. člena OZ, sklenjenih pod pogojem, da bodo vsi realiziran.

Namen verižnega pobotanja

VSS III Ips 105/2001

Namen "verižnega pobota" je doseči ugasnitev obveznosti in prenehanje terjatev vseh udeležencev z medsebojnim (vendar ne vzajemnim) odpustom dolga. Dolg pa morajo odpustiti na pogodbeno predvideni način tudi vse ostale stranke "verižnega pobota" (prvi odstavek 344. clena ZOR). Predpostavka za veljavnost opisanega posla je, da ga morajo skleniti prav vse stranke. "Verižni pobot" je pravni posel in zanj veljajo določbe ZOR o sklenitvi pravnega posla (26. člen ZOR in naslednji). Revident ima prav, kolikor meni, da pogodba o "verižnem pobotu" zavezuje od trenutka naprej, ko je sklenjena (26. člen ZOR v povezavi z prvim odstavkom 148. člena ZOR).

Mira - 26.05.2008 - 16:00

P.š. najlepša hvala ta pojasnila in ves tvoj trud.

p.š. - 26.05.2008 - 19:48

Ni kaj : veliko uspeha pri pregledu želim ! 

PS : Mira, fino bi bilo, da dobimo povratno informacijo o našem stališču, ker vedno, ko se pojavi ta tema, berem, da delamo različno. Tako bi vsaj še iz prakse prejeli neko  potrdilo .

lp 

J.G. - 26.05.2008 - 23:09

Upss... p.š. me je čist fascinirala..
pa sori, virtualno boš še zmeraj na "ti" !!

Opa Zovalec - 27.05.2008 - 08:11

Končno ena tema, ki res sodi sem. Pa še super je obdelana!

Mene pa nekaj zanima: Kako vezo ima poravnava poslovnih terjatev z obračunom davkov? Jaz jo vidim le v primeru, če bi npr. DDV obračunavali in plačevali po plačani realizaciji. Kaj ne velja v splošnem, da je treba državi odvesti, kar je njenega, ne glede če si sam dobil plačano ali ne? Aja, DIP se plača na IZPLAČANE plače, ampak to običajno nima veze s kompenzacijami...

p.š. - 27.05.2008 - 10:09

Tudi sama sem skušala ugotoviti, kaj v resnici tiči za davčnim nadzorom v tem primeru in nekako izluščila, da jih morda res "žuli" plačana realizacija ali pa je eden ali več poslovnih partnerjev, s katerimi podjetje opravlja pobote v stečajnem postopku... ali pa so si morda celo zamislili ( močno upam, da ne )  nov način izterjave dolžnikov DURS-a  s tem, da pri njihovih poslovnih partnerjih ovržejo pobote - no če je kaj na tem, so si koncept slabo zamislili.

Zato bi bilo res zanimivo , da se nam Mira še kaj oglasi in sporoči , kako je potekal nadzor in po kaj so sploh prišli.

lp

Metka - 27.05.2008 - 10:24

Samo je pa res ena dilema - včasih dobivamo v potrditev kompenzacije za pravne osebe, ki imajo blokiran račun. S kompenzacijami se izognejo izterjavi dolžnih zneskov.
Ko sem na tem forumu spraševala, ali smemo potrditi kompenzacijo, če vemo, da je v blokadi, se kolegi nekako niste mogli zediniti, kaj je prav. Gre pa za očitno izigravanje s strani dolžnikov. 

sila - 27.05.2008 - 13:48

Če ni preveč vroče za nadaljevanje teme: predlagatelj kompenzacije napiše, da jo bo sprovedel enostransko, v kolikor
je druga stran ne bo potrdila v .. dneh-v takem primeru bi jo sprovedla preko TRR. Res je, da  tak promet pri NLB ni posebej zaračunan.

- 27.05.2008 - 13:59

Res je, da  tak promet pri NLB ni posebej zaračunan.

Res?

sila - 27.05.2008 - 14:36

Ni posebej zaračunan kot dnevni odlivi in pologi dotovine, ampak v sklopu mesečnega zneska stroškov vodenja računa.

- 27.05.2008 - 15:38

Torej ni zastonj?