krpan in druščina postani član

Naslov teme: DDV-vračilo

9506  11.12.2007 - 17:08h / DDV / Avtor: Nada / 249 / 18

Očitno spet ne kaj ne vem. Ali je mogoče komu kaj več znano? Novoustanovljeni d.o.o. je  po 4 mesecih poslovanja in obračunov DDV, zahteval vračilo vstopnega DDV ( od računov za nabavo računalnika in pisarniškega materiala). Izdanih faktur še ni, ker še noben posel ni realiziran. Vse je v pripravah. Referentka iz Dursa je poklicala stranko, da ne more odobriti zahtevka za vračilo, ker še niso imeli nobenega prometa. Kaj je možno, da ima referentka prav?

Matjaž K - 11.12.2007 - 18:45

" Kaj je možno, da ima referentka prav?"

Povprašajte jo (vljudno seveda; referenta nakopati si za sovražnika je hud problem), kje je zakonska podlaga za "ne more odobriti zahtevka za vračilo, ker še niso imeli nobenega prometa".

lp

p.s.
Če pa bo še vedno "tumbala" pa ji citirajte naslednji del ZDDV-1:

73. člen

(vračilo DDV na podlagi obračuna DDV)

(1) Če za dano davčno obdobje znesek odbitkov presega znesek dolgovanega DDV, se presežek prenese v naslednje davčno obdobje.
    (2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se davčnemu zavezancu na njegovo zahtevo presežek DDV vrne v 60 dneh po predložitvi obračuna DDV.

63. člen

(obseg pravice)

(1) Davčni zavezanec ima pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih BO uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij, in sicer:
...

V kolikor nameravate opravljati transakcije, ki dajajo pravico do dobitka vstopnega DDV, potem referentka nima prav.

Iz vidika korektnosti je sicer treba omeniti, da obstaja možnost po ZDavP-2 da vam glede vračila komplicirajo, ampak dvomim, da gre za ta primer (ZDavP-2 - 98. člen (vračilo davka v posebnih primerih)


(1) Če zakon o obdavčenju določa še druge primere, ko je davčni zavezanec oziroma druga oseba upravičen do vračila davka, se glede vračila oziroma vštevanja plačanega davka v naslednja vplačila smiselno uporabi 97. člen tega zakona.
    (2) Če gre v primerih iz prvega odstavka tega člena za vračilo davka na dodano vrednost zaradi presežka vstopnega davka nad davčno obveznostjo in davčni organ glede na okoliščine primera dvomi, da je vračilo davka upravičeno, sme davčni organ pred izvršitvijo vračila v skladu s 111. členom tega zakona zahtevati od davčnega zavezanca, da predloži ustrezen instrument zavarovanja za zavarovanje izpolnitve obveznosti, ki bi lahko nastala na podlagi naknadne ugotovitve davčnega organa, da zahteva za vračilo davka ni bila upravičena.
...


lp

p.š. - 11.12.2007 - 19:26

Eno razmišljanje - oziroma drug pogled -  na tale odgovor :

 

kompletna navedena zakonska podlaga govori o presežku odbitkov DDV nad  dolgovanim DDV ...  o pravici zmanjšanja plačila DDV na račun razlike med vstopnim in obračunanim DDV ... o vračilu presežka vstopnega DDV nad davčno obveznostjo za obračunani DDV ... 

 

morda pa ima davčni organ prav : presežek vstopnega DDV  glede na navedbe ne more obstajati, če ne obstaja obračunani DDV ... ???  Če pa presežka ni, tudi vračila ne more biti ... ???  

 

Grozno :  to se bere, kot da sem na strani dacarjev ...  pa nisem - ampak ravno iz poudarjenih delov prejšnjega odgovora bi se dalo razbrati kaj podobnega ...

 

lp 

 

 

 

 

Nada - 11.12.2007 - 19:32

Kdaj bodo začeli pisati nedvoumne zakone?

brne - 11.12.2007 - 20:43

p.š. - to si pa že po kafkovsko zastavila! Malo pretirano, kajti po še tako dlakocepski analizi tega ne moreš potegniti iz :
Če za dano davčno obdobje znesek odbitkov presega znesek dolgovanega DDV, ....

 Tudi 0,00 je znesek. Dolgovani DDV je lahko nič (in to ne ne samo na začetku poslovanja). lp

p.š. - 11.12.2007 - 23:27

Brne - res si me nasmejal -  tole s kafko .... :-) ...

 

Želela sem nekako prikazati verjetnost razmišljanja DURS  - nekaj podobnega se mi zdi čisto mogoč razlog za "nevračilo" presežka vstopnega DDV.

 

Navedba : dolgovani DDV je lahko nič ... je sicer resnična in se pojavlja v praksi  ( nrp. posebnost : zavezanci s statusom pretežnega izvoznika ) , ampak je razlika med: dolgovani DDV je nič ( = rezultat po primerjavi vstopnega in obračunanega DDV )  in obračunani DDV je nič  ( če npr.naš zavezanec nima statusa pretež.izvoznika ) . In menim, da je ravno tukaj problem : v neustvarjanju z vidika DDV obdavčljive dejavnosti  in zahtevku za vračilo presežnega vstopnega DDV : že v preteklosti so se oglašali forumovci s takšnimi težavami ( nenazadnje imam tudi sama stranko v "zatonu" , ki že skoraj leto dni ni izstavila fakture , je pa še v sistemu DDV in obdobno ustvarja/povečuje minimalne presežke vstopnega DDV => že vnaprej slutim problem , ko bo nekoč zahtevala vračilo ...) , kot jih ima Nada, s težavami pri vračilu presežkov vstop.DDV ob izstopu iz sistema DDV , ipd. . Nimam pojma, kako so jih rešili ... 

 

Morda bi se pa lahko oglasil še kdo stakšno izkušnjo in delil z nami, kako to izgleda v praksi ??? Namreč: vračilo presežka vstopnega DDV po zahtevku za vračilo na obrazcu DDV-O , če zavezanec v tem obdobju ( ali tudi obdobjih pred oddanim zahtevkom ) ni imel obračunanega/izhodnega DDV  ???

 

lp 

 

Matjaž K - 12.12.2007 - 07:41

Pa saj je ali bo zavezanec ta DDV, ki ga želi preko DDV-O dobiti nazaj, plačal (dobavitelju).

Referenti DURS-a so še vedno v dobi "klasičnega" prometnega davka. Ne gre jim v bučo, da kar je enemu vstopni, je drugemu izstopni oz. da od transakcij med osebami, ki so identificirane in imajo 100%-no pravico do odbitka, država v neto efektu nič ne dobi.

lp

realjaz - 12.12.2007 - 09:03

Matjaž K :
-------------------------------

Pa saj je ali bo zavezanec ta DDV, ki ga želi preko DDV-O dobiti nazaj, plačal (dobavitelju).

Referenti DURS-a so še vedno v dobi "klasičnega" prometnega davka. Ne gre jim v bučo, da kar je enemu vstopni, je drugemu izstopni oz. da od transakcij med osebami, ki so identificirane in imajo 100%-no pravico do odbitka, država v neto efektu nič ne dobi.

Mislim, da tega o referentih ni za posploševat. Verjamem, da delajo v skladu z navodili in si sami ne izmišljajo posebnih kontrol v primerih kot je tale. Nekako se mi zdi logično, da je v primeru zahtevka za vračilo, ko zavezanec še ni prikazal nobenega prometa treba preveriti, kaj je dejanski namen zavezanca, glede na to, da je danes veliko ljudi, ki bi radi na lehek način prišli do dodatnega zaslužka (tudi na način, da poberejo DDV DURS-u in zginejo). Zato v kontrolnem postopku ne vidim nič "čarovniškega". 

Res pa je, če zavezanec utemelji svoje izdatke in namen opravljanja obdavčene dejavnosti, DURS ne more brez utemeljitve zavrniti vračila DDV.   

brne - 12.12.2007 - 09:29

Kot pravi realjaz.

Edini mehanizem za preprečevanje "poberi in pobegni" na začetku poslovanja je sprotna kontrola, ne pa metoda protizakonitega nevračanja, češ saj so vsi lumpi. lp 

Matjaž K - 12.12.2007 - 10:23

Eno je kontrola (DURS jo lahko in mora izvajati, se strinjam)

drugo pa zavračanje zahtevka za vračilo brez kakršnekoli obrazložitve zakonske podlage in brez kakršnegakoli pisnega pravnega akta.

Če kakrikiram: kako bi se počutili, če bi vas DURS poklical po telefonu in rekel:

glede na vaše podatke o letni dohodnini imate vračilo, vendar vam vračila ne bomo izvršili, ker se nam zdi, da ste prikazali imate prenizke dohodke.

brne - 12.12.2007 - 11:10

Se strinjam - tako je napisal že realjaz, pa jaz(nereal) tudi. lp

Matjaž K - 12.12.2007 - 07:38

Tudi 0 je nekaj.

Manja - 12.12.2007 - 08:24

Mi pa opravljamo samo oproščeno dejavnost in imamo ta mesec nekaj vhodnih računov. V DDV-O bomo prikazali vstopni DDV in presežek. Ali nam ga bodo vrnili ali ne?

Matjaž K - 12.12.2007 - 08:40

Če imate oprorščeno dejavnost brez pravice do odbitka (npr. dohtarji, zavarovalniški agenti), vračila ni (ker DDV ni odbiten).

Dajte si malo bolj prebrati poglavje IX. ZDDV-1, da ne boste kaj "posvirali".

lp

Micka - 12.12.2007 - 13:01

Pri nas smo tudi oddali DDV-O z zneskom za vračilo, saj smo kupili pisarne še preden smo pošteno začeli poslovati. Znesek ni bil majhen in referentka nas je poklicala, da vračilo ni mogoče, jaz pa sem ji lepo povedala, da smo kupili pisarne, jih plačali in zahtevamo DDV nazaj, saj bomo promet v kratkem imeli. Na njeno željo sem ji faksirala kupoprodajno pogodbo in račun in vračilo je bilo realizirano v 60.dneh. Vse se da dogovoriti, če je zahteva po vračilu utemeljena!
LP Micka

Matjaž K - 12.12.2007 - 13:44

"Vse se da dogovoriti, .."

Referent se nima kaj za dogovarjati glede bom/ne bom odobril vračila. On lahko samo preveri, in če zadeva po preverbi štima mora vračilo odobriti.


Osebno me takih zgodbah moti, da referent ne zna povedati:

"imate presežek, prosim, da dostavite dokumente. Če bodo OK, dobite v 60 dneh."

Ne pa da flancajo: ja pa ne morete, ker nimate izstopnega prometa, potem pa jim moraš navreči "kje je zakonska podlaga, dajte pisno, .." da pričnejo postopek voditit tako, kot bi morali že od začetka.


mum - 12.12.2007 - 13:58

Nam se je zgodilo takole. Imeli smo zahtevek za DDV, nihče nas ni nič poklical, denarja ni bilo. Ko pa sem vendarle poklicala kaj je z vračilom so imeli lepo naknjiženega po vrsti na prispevkih od in na plače. To so naredili avgusta, sedaj sem šele ugotovila ( nobenega dokumenta nisem prejela za to dejanje), da imamo presežek na teh kontih.

Matjaž K - 12.12.2007 - 14:18

Vračilo davka se lahko zniža, če imate druge zapadle obveznosti.

Strinjam pa se da je "podn", da DURS ne zna poslati obvetsila, da je opravil pobot/preknjižbo.

lp

p.š. - 12.12.2007 - 22:57

Uf, "ktera" debata je padla , jaz pa sem vse zamudila ... vidite, kdaj sem komaj prišla do moje priljubljene spletne strani ...  sedaj, ko več nikogar ni tu gor in vsi že mirno pančkate ... no , pa lahko nočko vsem skupaj ... vam grem pomagat .

 

lp