Naslov teme: Donacije in DDPO - pohvala GU DURS
7419 26.09.2007 - 12:14h / DDPO / Avtor: Opa Zovalec / 287 / 15
Zaradi slabega branja ZDDPO sem na GU DURS naslovil vprašanje podobno, kot pred dnevi na tem forumu. Prejel sem pojasnilo (dokaj promptno!) DURS-a, da lahko za donacije, ki presežejo 0,3% DO in so namenjene prizadetim v ujmi 18.9.07, uporabimo 2. odstavek 59. člena, ki omogoča povečanje olajšave za 0,2% v primeru presežka, pa jih je celo mogoče razporediti v prihodnja leta.
Na podlagi te izkušnje torej toplo priporočam natančno branje 59. člena ZDDPO, sočasno pa želim javno pohvaliti GU DURS z g. Simičem na čelu.
Iza - 26.09.2007 - 12:37
Včasih pomaga tudi branje časopisov!
Matjaž K - 26.09.2007 - 13:31
Vendar ne kakršnekoli donacije.
DDPO in pomoč prizadetim v neurju 18. 9. 2007 (24. 9. 2007)
Pojasnilo DURS, št. 4200-94/2007-2, 24. 9. 2007
Zavezanec sprašuje, »ali obstoji kakšna možnost, da bi bila donacija, kot pomoč prizadetim v ujmi 18. 9. 2007, nakazana sicer v skladu z 52. členom ZDDPO, izvzeta iz kvote 0,3 % davčne osnove? V podjetju namreč načrtuje tudi darovanje sredstev v "davčno dovoljene" namene in opaža, da je letošnjo "kvoto" v ta namen že porabil za druge namene? Meni, da bi bilo potrebno vzpodbuditi zakonodajalca s strani kompetentnih, da se nemudoma sprejme ustrezni predpis, ki bi omogočal davčno obravnavo donacije za pomoč prizadetim v neurju 18. 9. 2007, ki bi bila sicer v skladu z 52. členom ZDDPO, vendar bi se kot olajšava upoštevala v celotnem znesku, medtem ko bi omejitev 0,3 % davčne osnove ostala za vse ostale donacije.«
V zvezi z vprašanjem pojasnjujemo:
Kot ugotavlja, Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06) v prvem odstavku 59. člena določa, da pravne osebe lahko uveljavljajo olajšavo za donacije do zneska, ki ustreza 0,3 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove, če je donacija - pomoč nakazana organizacijam, ki so po posebnih predpisih ustanovljene za takšno humanitarno dejavnost.
Poleg tega zmanjšanja davčne osnove za plačane zneske (ali za vrednost donacije v naravi) za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene v višini 0,3 % obdavčenega prihodka davčnega zavezanca, se lahko davčna osnova zmanjša še za dodatnih 0,2 % obdavčenega prihodka davčnega zavezanca, če gre za zneske ali sredstva v naravi za kulturne namene ali za izplačila oziroma sredstva v naravi za prostovoljna društva, ustanovljena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene. To določbo je mogoče uporabiti tudi v primeru doniranja sredstev (v denarju ali v naravi) za sanacijo posledic neurja, ki je 18. 9. 2007 prizadelo Slovenijo.
Zavezanec, ki za predpisane namene iz drugega odstavka 59. člena ZDDPO-2 plača višje zneske od navedenih (višje od 0,2 % obdavčenega prihodka) in jih zato ne more v tekočem davčnem letu izkoristiti v celoti kot davčne olajšave, lahko v skladu s petim odstavkom 59. člena ZDDPO-2 presežek plačanih zneskov upošteva kot davčno olajšavo v naslednjih treh davčnih obdobjih, skupaj z zneski, ki jih bo v teh davčnih obdobjih plačal za opisane namene. Davčna olajšava v nobenem od teh obdobij ne sme preseči predpisanih višin in ne more v nobenem primeru biti višja od davčne osnove.
Te rešitve veljajo tudi za podjetnike, ki dosegajo dohodke z opravljanjem dejavnosti, kar je določeno v drugem in petem odstavku 66. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06).
Na koncu dodajamo, da je Davčna uprava RS pristojna le za izvajanje davčnih predpisov in glede na trenutno veljavno zakonodajo se donacije po določbah ZDDPO-2 in za podjetnike po določbah ZDoh-2 lahko obravnavajo le na navedeni način.
Opa Zovalec - 26.09.2007 - 14:27
No, pa smo tam! Kaj pravite, ali donacija Rdečemu križu Slovenije za "poplave 2007", sklic 4026, izpolnjuje pogoje iz 2. odstavka 59. člena ZDDPO? Po njihovih navedbah so tudi društvo, po 9. členu Zakona o Rdečem križu Slovenije pa:
Rdeči križ Slovenije opravlja naslednje naloge kot javno pooblastilo:
brne - 26.09.2007 - 14:59
Je RK res formalno "prostovoljno društvo"? V čem pa se razlikuje od drugih (na primer Karitasa), da ima svoj zakon in da samo RK dobi solde od obveznih dodatnih znamk?
rkjevec - 26.09.2007 - 18:19
RK nikakor ni prostovoljno drustvo. Ampak pod okriljem zakona o drustvih bolj nekaksen sklad drzave, ki po mednarodnih standardih mora biti. Vsaj za centralni RK to velja. Medtem ko so lokalni vsaj v vecini resnicno prostovoljni. In bolje bi bilo, ce bi nakazovali prispevke na lokalni RK v Zeleznikih, ce obstaja.
Jože - 27.09.2007 - 08:51
Da, nakazati na RK, ki bo sredstva zmanjšal za cca 30% za lastno poslovanje in dobre plače. Saj nismo neumni. Sicer pa mislim, da se DURS razlaga predpis po svoje, ob kontoli pa bodo inšpektorji zadevo obravnavali po predpisu in izločili stedstva za ujme.
" - 27.09.2007 - 11:38
Torej:
Če nakažemo sredstva direktno na račun fizičnih oseb (seznam smo pridobili uradno), ki so bili prizadeti v ujmi, mi bodo verjetno ven vrgli. Mah pa naj, saj ne pomagamo samo zaradi davka. Samo, da ne bodo potem še njim dohodnino nabili. Kaj pa če prikažemo kot solidarnostna pomoč - ali je ta namenjena le zaposlenim in njihovim družinskim članom? Mi smo namreč v izogib nenamenskemu trošenju denarja (plača, da nekdo cel dan u luft zija, si gradi vikende, hišo, kupi mercedesa,...) že nakazili direktno na račun prizadetih fizičnih oseb.
brat od brivca - 27.09.2007 - 12:16
" :
-------------------------------
Torej:
Samo, da ne bodo potem še njim dohodnino nabili.
Dohodnino morate že vi plačati.
Opa Zovalec - 27.09.2007 - 17:20
" :
-------------------------------
Mah pa naj, saj ne pomagamo samo zaradi davka.
Bil sem v veliki dilemi, ali se naj s "problemom" sploh oglasim, še posebej, ker sem pričakoval tudi tako "pišmeuhovsko" mnenje. Kot veliko ljudi, sem si tudi jaz postavil nek sistem vrednot, med katerimi je na zelo visokem mestu ta, da plačujem vse davke v zakonsko določeni višini in rokih (seveda tako, kot predpise poznam in razumem) in niti stotina več. Kakšna pa je razlika med dejstvom, da mi država neupravičeno pobere davek, ker ne znam brati predpisov, ali pa zadevo proučim in v tem konkretnem primeru neka humanitarna organizacija pobere tudi svojo "provizijo". Torej država lahko, nekdo drug pa ne?
Tudi sam sem izredno zlovoljen zaradi dogodkov, ki so se v RK zgodili pred leti, prav tako pa ne vem, če mogoče spet nimajo kakega J...ća, ki deluje najprej v svojo korist. Vem pa, da se veliko ljudi trudi nesebično pomagati pomoči potrebnim. Niti DURS, niti RK, niti Karitas ne pišejo zakonov, praviloma se ve kje in kako nastajajo. In v okviru teh naših (izredno neprijetnih) predpisov se da najti tudi pot, da gospodarska družba neposredno daruje pomoči potrebni fizični osebi! Konkretno izkušnjo imam, da je RK v Mariboru "podstavil" svoj račun in je prejemnik pomoči dobil 100% darovanega zneska. Če pa boste postopali tako, kot nekateri tu opisujete z "levo roko", boste (verjetno) nehote v nesrečo spravili tiste, ki jim želite pomagati, pa tudi lastniki kapitala vas zaradi preveč plačanih davkov ne bodo "lepo gledali".
Sem pa zelo nesrečen, ker sem za razjasnitev situacije potreboval več kot en teden, tolaži me zgolj misel, da pa zagotovo ni prepozno...
PS: Ali je kdo mogoče raziskal, da je donacijo občini (npr. Železniki) mogoče obravnavati v skladu s 59. členom ZDDPO?
Tanja - 27.09.2007 - 19:21
Donacija občini je davčno nepriznan strošek po pojasnilu Sabine Kranjec z ministrstva za finance -zapisano v članku "Ne varčujte, za MOL darujte" z dne 6.9.2007 na straneh Osrednja Slovenija -zurnal24
Tanja - 27.09.2007 - 19:22
Opa Zovalec :
-------------------------------
" :
-------------------------------
Mah pa naj, saj ne pomagamo samo zaradi davka.
Bil sem v veliki dilemi, ali se naj s "problemom" sploh oglasim, še posebej, ker sem pričakoval tudi tako "pišmeuhovsko" mnenje. Kot veliko ljudi, sem si tudi jaz postavil nek sistem vrednot, med katerimi je na zelo visokem mestu ta, da plačujem vse davke v zakonsko določeni višini in rokih (seveda tako, kot predpise poznam in razumem) in niti stotina več. Kakšna pa je razlika med dejstvom, da mi država neupravičeno pobere davek, ker ne znam brati predpisov, ali pa zadevo proučim in v tem konkretnem primeru neka humanitarna organizacija pobere tudi svojo "provizijo". Torej država lahko, nekdo drug pa ne?
Tudi sam sem izredno zlovoljen zaradi dogodkov, ki so se v RK zgodili pred leti, prav tako pa ne vem, če mogoče spet nimajo kakega J...ća, ki deluje najprej v svojo korist. Vem pa, da se veliko ljudi trudi nesebično pomagati pomoči potrebnim. Niti DURS, niti RK, niti Karitas ne pišejo zakonov, praviloma se ve kje in kako nastajajo. In v okviru teh naših (izredno neprijetnih) predpisov se da najti tudi pot, da gospodarska družba neposredno daruje pomoči potrebni fizični osebi! Konkretno izkušnjo imam, da je RK v Mariboru "podstavil" svoj račun in je prejemnik pomoči dobil 100% darovanega zneska. Če pa boste postopali tako, kot nekateri tu opisujete z "levo roko", boste (verjetno) nehote v nesrečo spravili tiste, ki jim želite pomagati, pa tudi lastniki kapitala vas zaradi preveč plačanih davkov ne bodo "lepo gledali".
Sem pa zelo nesrečen, ker sem za razjasnitev situacije potreboval več kot en teden, tolaži me zgolj misel, da pa zagotovo ni prepozno...
PS: Ali je kdo mogoče raziskal, da je donacijo občini (npr. Železniki) mogoče obravnavati v skladu s 59. členom ZDDPO?
brne - 27.09.2007 - 12:20
Domnevam, da bi bilo najbolj čisto nakazati na posebni račun občine - bo ja toliko kontrole, da bo prav porabljeno?? Olajšave pa ni, seveda.
" - 27.09.2007 - 13:13
Ja pa še dohodnino bom plačevala a ne? Ni šans.
p.š. - 27.09.2007 - 13:51
Morda bi po prebiranju 58.in 59.člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) še malo premislili okrog dohodnine:
ZDavP-2 :
58. člen
(plačnik davka)
(1) Plačnik davka je pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki izplača dohodek, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj....
59. člen
(obveznost plačnika davka)
(1) Plačnik davka je dolžan za davčnega zavezanca izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj od dohodkov, od katerih se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj. Šteje se, da je plačnik davka, ki je odtegnil davčni odtegljaj, davčni odtegljaj odtegnil v breme dohodka davčnega zavezanca.
(2) Za odtegnjen davčni odtegljaj se zmanjša znesek davka, ki ga je davčni zavezanec dolžan plačati, če je tako določeno z zakonom o obdavčenju ali s tem zakonom.
(3) Če davčni organ ugotovi, da je plačnik davka davčni odtegljaj odtegnil od dohodka davčnega zavezanca, vendar ga ni plačal, ali ga ni plačal v celoti, se davčni odtegljaj s pripadajočimi dajatvami izterja od plačnika davka.
(4) Če davčni organ ugotovi, da plačnik davka davčnega odtegljaja ni odtegnil in plačal, ali ga ni odtegnil in plačal pravilno, davčni odtegljaj v delu, ki ni bil odtegnjen, s pripadajočimi dajatvami, bremeni plačnika davka. Plačnik davka ima pravico ta znesek izterjati od davčnega zavezanca, ki mu je bil izplačan dohodek, od katerega davčni odtegljaj ni bil odtegnjen.
lp
brat od brivca - 27.09.2007 - 15:28
...in?