FRANJA - 14.06.2007 - 02:48

Tudi jaz sem imela lani isti primer.V l.06 ni bil prisoten skupno več kot 183 dni,zato nisem upoštevala splošne olajšave in obračunavala 25% davčnega odtegljaja.V l.07 pa zopet od začetka "lovim" prisotnost 183 dni v kateremkoli času v davčnem letu prisotnost v Sloveniji skupno več kot 183 dni.Po tem času se lahko upošteva olajšava,tako razumem jaz.(kako pa plača za jan.08 ???!!-o tem bom razmišljala tik pred zdajci;pa saj nama bo kdo pomagal z odgovorom že sedaj).Poleg priloge 7 (obkrožiš nerezident)oddaš še prilogo 6-podatki o nerezidentih (ur.l.RS 13/06 z dne 28.12.06).O tem so se pred časom razpisali v davčnem biltenu,pa ne vem številke.Bom še šla pogledat na Dursovo stran.
Lp

Matjaž K - 14.06.2007 - 08:11

Glede 183 dni se strinjam:

- prvih 183 dni v koledarskem letu jo ne upoštevamo, nato jo

ZDoh-2 govori o 183 dnevih v povezavi z davčnim letom, tj. vsako leto se vam v danem primeru rezidenstvo s 1.1. novega davčnega leta "restira" na nerezidentstvo.

(op. Franja, glede vašega vprašanja, kako je z dec/LL izplačano v jan/LL+1; ker je dohodnina v osnovi vezana na izplačilo, izplačilo dec pa je po 1.1., menim, da ni splošne olajšave; VDČ pa je potencialno možna - glejte 11. odst. 115. čl. ZDOh-2).

Kaj pa je večji problem pa je naslednje:

po 183 dnevih bo RS osebo iz BiH vzela za "svojo". Na podlagi družina/stalno bivalčišče v BiH ima to osebo tudi BiH za "svojo". Kaj sledi: dvojna letna dohodnina, kar pa ne more biti. Po sporazumu si lahko rezident samo ene države.

Po sporazumu res prevlada stalno prebivališče ter središče življenskih in ekonomskih interesov, ampak sporazum je pravica, katere uveljavljanje je treba zahtevati, in ne avtomatizem. Skratka, da ne bo problema z dvojnim rezidentstvom je treba sprožiti postopek ugotavljanja rezidentstva.
Najboljše je, da se najprej s strani BiH pridobi "papir", da oni to osebo štejejo za rezidenta BiH in se nato s tem gre na DURS (DURS v praksi za skoraj vse takšne zahtevke meni, da so rezidenti RS).


lp

MARJA - 14.06.2007 - 09:15

KAJ PA NAREDITI, ČE SMO UPOŠTEVALI OLAJŠAVO, PA JE NE BI SMELI, KER SO PREKINILI DEL.RAZMERJE APRILA

- 15.06.2007 - 08:27

G.Matjaž, kaj naj bi to pomenilo "ZDoh-2 govori o 183 dnevih v povezavi z davčnim letom, tj. vsako leto se vam v danem primeru rezidenstvo s 1.1. novega davčnega leta "restira" na nerezidentstvo."

Če je tujec z dnem 01.02.2007 pridobil delovno dovoljenje veljavno 4 mesece, pred potekom delodajalec zaprosi za podaljšanje in mu delovno dovoljenje podaljšajo še za 9 mesecev.To razumem tako da:

od 01.02.2007 do 02.08.2007 štejem 183 dni ne upoštevam splošne olajšave,

1 primer:

bruto plača +700,00 EUR
22,10 % prispevki -157,70 EUR
splošna olajšava - 0,00 EUR
davčni odtegljaj -135,57 EUR od osnove 542,30 EUR

Po 183 dnevih bivanja pa se obračunava kot za rezidenta RS, in če tujec brez prekinitve podaljšuje delovno dovoljenje menim da se mu skladno s tem tudi status rezidenta podaljšuje.

Matjaž K - 15.06.2007 - 14:06

Ne.

S 1.1.2008 pričnete 183 dni šteti znova (tj od 1 naprej).

Tajči - 14.06.2007 - 14:52

Torej moram tudi za ostale mesece poročati, kot da so nerezidenti, ali jih lahko upoštevam kot rezidente - priloga 6, 7. Glede na to, da se upošteva davčno leto, lahko verjetno že za junij upoštevam olajšavo?

- 14.06.2007 - 18:56

Vpisano: 20.4.2007 13:52:27

Določitev rezidentskega statusa pri delavcih iz tujine

Pojasnilo DURS, št. 42105-53/2007, 27. 3. 2007

Zavezanec navaja, da je računovodski servis in ga zanima, ali se zaposleni gradbeni delavec, ki ima stalno prebivališče v Srbiji, začasno pa v Sloveniji in je zaposlen v Sloveniji pri slovenskem delodajalcu več kot leto dni, pri obračunu plače smatra kot rezident ali nerezident. V zvezi z navedenim pojasnjujemo:

V 6. členu Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, 117/06), so navedeni pogoji, kdaj se določena oseba šteje za rezidenta Slovenije. Vsi kriteriji pri določanju rezidentskega statusa so enakovredni. Zavezanec je torej lahko rezident Slovenije če: 1. ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, 2. ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, ali 3. je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.

1. stalni naslov:

Zavezanec se glede na kriterij uradnega stalnega prebivališča ne more šteti za rezidenta Slovenije, saj ima v Sloveniji prijavljeno le začasno prebivališče.

2. središče osebnih in ekonomskih interesov:
Davčno rezidentstvo se po tej točki presoja upoštevaje stopnjo posameznikovih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji in tujini, in sicer glede na to, s katero državo ima posameznik tesnejše osebne in ekonomske interese (središče življenjskih interesov). Pri dolgoročnem bivanju v tujini se praviloma premakne središče življenjskih interesov, če se tudi zakonec in otroci preselijo v tujino. Šteje se, da posameznik središča svojih življenjskih interesov ni prenesel v državo, kjer dela, če je obdržal prebivališče, družino in lastnino v državi, kjer je delal in prebival pred odhodom v tujino.

V kolikor je torej delavec iz Srbije obdržal stalno prebivališče v Srbiji in v Sloveniji pridobil še eno (začasno) prebivališče, svoj stalni, prvi dom pa ohranil v okolju, kjer je stalno živel in delal pred zaposlitvijo v tujini in, kjer se nahaja njegova družina ter premoženje, to pomeni, da je zavezanec zadržal središče življenjskih interesov v Srbiji.

Če delavec nima družinskih vezi v Srbiji, se lahko šteje za rezidenta Slovenije od trenutka, ko ima ugotovljeno središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji.

V zvezi z določitvijo središča osebnih in ekonomskih interesov se uporabijo dejstva, ki vključujejo:

* lokacijo, iz katere oseba upravlja svoje finančne in poslovne interese;
* kakršnekoli poslovne vezi v Sloveniji (poslovanje v Sloveniji oziroma opravljanje dela in nalog v družbah ipd.);
* kraj, kjer ima oseba večino svojih naložb in drugega premoženja;
* lokacijo družine in osebnih interesov.

3. skupna prisotnost v Sloveniji več kot 183 dni

V kolikor je zavezanec zadržal središče življenjskih interesov v Srbiji, lahko postane slovenski rezident šele, ko je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.

Če je delavec prišel v Slovenijo in pričel z zaposlitvijo v drugi polovici leta, pomeni, da za to davčno leto ne more postati rezident, zato se pri obračunu davčnega odtegljaja od dohodka iz delovnega razmerja (od plače), šteje za nerezidenta.

Navedeno tudi pomeni, da lahko slovenski izplačevalec dohodka pri obračunu davčnega odtegljaja od plače, zavezanca upošteva kot rezidenta Slovenije in posledično upošteva vse olajšave, do katerih so upravičeni slovenski rezidenti, šele, ko je izpolnjen pogoj prisotnosti v Sloveniji skupno več 183 dni v davčnem letu. S tem se pri izplačevalcu dohodka »odpravi tveganje« za predložitev morebitnega popravka predloženih obračunov davčnega odtegljaja v primeru, če bi takšen delavec zapustil Slovenijo pred potekom 183 dni.

Zavezanec, ki postane rezident Slovenije po poteku prisotnosti v Sloveniji skupno več kot 183 dni v davčnem letu, lahko uveljavlja tudi vse »neizkoriščene« olajšave za mesece pred izpolnitvijo navedenega pogoja prisotnosti, in sicer v letni napovedi za odmero dohodnine, ki jo je dolžan vložiti za obdobje rezidentstva.

Primeri:

Primer 1: Delavec bo v letu 2007 prisoten v Sloveniji od 1. avgusta do 31. decembra 2007. Status: nerezident za davčne namene (prisoten manj kot 183 dni). Zavezanec ni upravičen do olajšav, ki se priznajo slovenskim rezidentom (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane).

Primer 2: Delavec bo v letu 2007 prisoten v Sloveniji od 1. marca do 31. decembra 2007. Status: rezident za davčne namene (prisoten več kot 183 dni). Izplačevalec ga pri obračunu davčnega odtegljaja upošteva kot rezidenta po preteku 183 dni, torej od 1. septembra do 31. decembra 2007.

Vse neizkoriščene olajšave za obdobje od 1. marca do 1. septembra 2007 lahko zavezanec uveljavi pri letni napovedi za odmero dohodnine, v katero vpiše obdobje rezidentstva od marca do decembra 2007.