www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

ZAVRNITEV OPROSTITVE PLAČILA DDV PRI DOBAVI BLAGA ZNOTRAJ UNIJE – Neobičajna poslovna praksa – Goljufija sistema DDV (02.09.2020)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>UPRAVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
Upr. sodišča, številka: I U 79/2018-13</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
25.02.2020</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Sodišče se strinja z dokazno
oceno davčnega organa, da so v obravnavanem primeru obstajali
objektivni elementi, na podlagi katerih bi tožnik moral vedeti, da
ne gre za običajno poslovno prakso, pa kljub temu ni izvedel
dodatnih preverjanj, na podlagi katerih bi se prepričal, da
transakcija ni povezana z zlorabo oziroma goljufijo sistema
DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Tožba se zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>II. Vsaka stranka trpi svoje
stroške postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Z izpodbijano odločbo je
Finančna uprava RS (v nadaljevanju prvostopenjski organ) tožniku
dodatno odmerila davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) za
davčni obdobji maj 2012 in junij 2012 v skupni višini 40.247,50 EUR
ter pripadajoče obresti v znesku 1.379,39 EUR (I. točka izreka). Iz
II. točke izreka izhaja, da morata biti odmerjeni DDV in obresti
plačana v 30 dneh od vročitve odločbe, sicer bodo zaračunane
zamudne obresti in se bo začel postopek davčne izvršbe. Iz III. in
IV. točke izreka pa izhaja, da stroški postopka, ki so nastali
davčnemu organu, bremenijo davčni organ in da pritožba ne zadrži
izvršitve izreka te odločbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>2. Iz obrazložitve odločbe je
razvidno, da je bil pri tožniku opravljen davčni inšpekcijski
nadzor (v nadaljevanju DIN) DDV za davčna obdobja od 1. 5. 2012 do
30. 6. 2012, in sicer v zvezi s prodajo koruze madžarskemu kupcu
A.. V zvezi z ugotovitvami je bil sestavljen zapisnik z dne 17. 9.
2015, na katerega je tožnik podal pripombe. Tožnik je pri prodaji
koruze in sončnic uveljavljal oprostitev plačila DDV na podlagi
določbe prvega odstavka 46. člena Zakona o davku na dodano vrednost
(v nadaljevanju ZDDV-1). Dobavo blaga v drugo državo članico je
dokazoval z mednarodnimi tovornimi listinami CMR-ji.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Ugotovljeno je bilo, da je
podjetje A. plačalo koruzo tako, da je fizična oseba B.B. iz ... na
banki v Republiki Sloveniji položila večje zneske gotovine na
transakcijski račun tožnika. Podjetju A. je 16. 7. 2013 prenehala
indentifikacija za DDV. Iz izjav C.C., odgovorne osebe tožnika,
izhaja, da so prevoze vedno organizirali s strani A., ter da je bil
prvi izvod CMR-ja vedno potrjen s strani D.D. že v ....</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>4. Prvostopenjski organ
ugotavlja, da je šlo za neobičajen način plačila (gotovinski polog
na transakcijski račun tožnika), poleg tega pa tudi ni bilo
ugotovljeno, v kakšni povezavi je bil D.D. z madžarskim kupcem.
Glede cene je bilo ugotovljeno, da je tožnik s prodajo koruze
madžarskemu podjetju A. dosegel bistveno višjo razliko med nabavno
in prodajno ceno, kot jo dosega pri prodaji italijanskim kupcem.
Glede CMR davčni organ ugotavlja, da je v primeru prodaje koruze
madžarskemu podjetju A. D.D. na prvem izvodu CMR-jev potrdil prejem
koruze že v ..., čeprav so bili kot predvideno razkladališče
navedeni kraji na Madžarskem. Davčni organ ugotavlja, da je bil na
prvem izvodu CMR-jev s strani kupca v ... potrjen prevzem blaga
preden je to blago dejansko prišlo na Madžarsko, zato le-ti ne
morejo predstavljati verodostojnega dokaza, da je bilo blago
prepeljano iz Slovenije na Madžarsko. Ob navedenem se sklicuje na
prvi odstavek 79. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na
dodano vrednost (v nadaljevanju PZDDV-1). Glede prevozov navaja, da
iz izdanih CMR-jev in računov izhaja, da je tožnik prodal koruzo
kupcu A. vedno iz ..., čeprav je bilo v nekaterih primerih
ugotovljeno, da je bila koruza v istih ali podobnih količinah, isti
dan, z istim prevoznim sredstvom pripeljana iz Madžarske, kar ni
ekonomično, niti ni običajna poslovna praksa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>5. Prvostopenjski organ se med
drugim sklicuje tudi na podatke madžarskega davčnega organa in
navaja, da podjetje A. pridobitev blaga s strani tožnika ni
izkazalo v obračunih DDV in ni obračunalo in plačalo madžarskega
DDV, poleg tega pa ima navedeno podjetje tudi druge značilnosti
družbe tipa „missing trader“ (brez poslovnih prostorov, brez oznake
podjetja, nedosegljivost odgovorne osebe, nedostopnost
dokumentacije, nepredlaganje davčnih obračunov...). Prvostopenjski
organ zato ugotavlja, da tožnik v primeru prodaje podjetju A. nima
pravice do oprostitve plačila DDV. Tožnik je v primeru prodaje
koruze podjetju A. dokazoval dobavo na Madžarsko s prvimi izvodi
CMR-jev, pri čemer je bilo ugotovljeno, da slednji ne morejo
predstavljati verodostojnega dokaza.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Davčni organ zaključuje, da
je tožnik sodeloval v dobavni verigi, v okviru katere je prišlo do
utaje DDV. Sklicuje se na sodbo Sodišča EU C-285/09 in navaja, da
morajo nacionalni organi pri dobavi znotraj Skupnosti davčnemu
zavezancu zavrniti uporabo pravice do oprostitve, tudi če
nacionalno pravo ne vsebuje določb o taki zavrnitvi, če se na
podlagi objektivnih elementov ugotovi, da je ta davčni zavezanec
vedel ali bi moral vedeti, da je s transakcijo, na katero se
sklicuje v utemeljitev navedene pravice, sodeloval pri utaji DDV,
storjeni v okviru dobavne verige. Nadalje se sklicuje na objektivne
elemente, na podlagi katerih bi tožnik moral vedeti, da ne gre za
običajno poslovno prakso, ter da ima tak način poslovanja lahko za
posledico utajo DDV, in sicer: da je tožnik na izpisih prometa na
svojem transakcijskem računu videl, da je izdane predračune
podjetju A. z gotovino, plačala fizična oseba D.D. kateri je bil
pred tem fizično izročen predračun; da ker plačilo z gotovino tako
visokih zneskov ne predstavlja običajne poslovne prakse, bi moral
tožnik poleg preverbe ID št. za DDV preveriti še druge reference
kupca; da bi se tožnik moral vprašati, zakaj je kupec iz Madžarske,
ki je splošno znana ena večjih pridelovalk koruze v Evropi, kupuje
koruzo v Sloveniji po višji ceni, kot jo plača kupec iz Italije,
ter s kakšnim razlogom se je koruza prevažala v Slovenijo in potem
nazaj na Madžarsko in zakaj so bili potrebni prevozni
stroški.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>7. Navedene objektivne
okoliščine po mnenju davčnega organa odstopajo od siceršnjega
poslovanja tožnika in od običajnega ravnanja drugih poslovnih
subjektov v gospodarski panogi, kot tudi od dobrih poslovnih
običajev in splošnih pravil poslovanja, ki veljajo v gospodarstvu.
Na podlagi zbranih podatkov je bilo tako ugotovljeno, da je tožnik
vedel oziroma bi moral vedeti, da je v okviru dobave blaga znotraj
EU udeležen pri transakciji, katere namen je utaja DDV, zato mu na
podlagi prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 in sodbe Sodišča EU
C-285/09, pri prodaji koruze in sončnic madžarskemu podjetju A. ni
bila priznana pravica do oprostitve plačila DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>8. Tožnikovo pritožbo zoper
navedeno odločbo je zavrnilo Ministrstvo za finance kot pritožbeni
organ. Slednji zavrača tožnikove ugovore ter se sklicuje na
ugotovitve prvostopenjskega organa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>9. Tožnik se z navedeno
odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo iz tožbenih razlogov iz 1. do
3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v
nadaljevanju ZUS-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>10. Glede bistvenih kršitev
pravil postopka predvsem navaja, da odločitev toženke temelji na
ugotovitvi madžarskega organa, da naj bi bila družba A. „missing
trader“, pri kateri pa tožnik ni imel možnost sodelovanja, s čemer
je kršeno načelo kontradiktornosti. Ne strinja se z navedbo
toženke, da izpodbijana odločba na teh ugotovitvah ne temelji, in
se sklicuje na točke in strani izpodbijane odločbe, v katerih
toženka povzema ugotovitve madžarskega davčnega organa ter
poudarja, da mu toženka ni omogočila, da dokaže, da kupec koruze ni
„missing trader“.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>11. Glede zmotne ugotovitve
dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava navaja, da
gre pri dokazih, na katere je toženka oprla ugotovitev o tožnikovi
„krivdi“, za indične dokaze, pri presoji katerih je potrebna
posebna skrbnost. Toženka jih je presojala ob predpostavki, da je
družba A. „missing trader“ družba. Če te predpostavke ne bi bilo,
istih objektivnih dokazov ne bi mogla presoditi na način, da bi
dokazoval tožnikovo „krivdo“. Višja marža dokazuje, da tožnik dobro
posluje, prevozi koruze iz Madžarske ne dokazujejo, da je tožnik
vedel, da posluje z „missing traderjem“, enako velja tudi za
domnevne napake pri izpolnjevanju CMR listin. Meni, da dokazno
breme, da je poslovanje z gotovino običajno, ni na njegovi strani.
Predlaga odpravo odločbe in povrnitev stroškov postopka s
pripadki.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>12. V odgovoru na tožbo tožena
stranka v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz
obrazložitve upravnih odločb. Sodišču predlaga, naj tožbo kot
neutemeljeno zavrne. Tožnik pa v pripravljalni vlogi ponovno
poudarja, da odločba temelji na ugotovitvah in dokazih madžarskega
organa, glede katerih mu ni bila dana možnost izjave, ne strinja pa
se tudi z ugotovitvijo toženke glede obstoja okoliščin, ki bi
omogočale zaključek, da je tožnik vedel oz. moral vedeti, da je
sodeloval pri goljufivih transakcijah.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>13. Tožba ni
utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>14. Po presoji sodišča je
izpodbijana odločba, potrjena z odločbo tožene stranke, pravilna in
zakonita. Sodišče se z njunimi razlogi strinja ter jih v izogib
ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1),
glede tožbenih navedb pa še dodaja:</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>15. Sodišče uvodoma pojasnjuje,
da po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 v upravnem sporu odloča o
zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni
položaj tožnice oziroma tožnika. Po drugem odstavku navedene
določbe je upravni akt upravna odločba, ali drug javnopravni,
enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja
upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti
ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je
lahko stranka v postopku izdaje akta. Ker je v obravnavanem primeru
odločba, s katero je bilo odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti
ali pravni koristi (upravni akt) izpodbijana odločba
prvostopenjskega organa in ne odločba drugostopenjskega, s katerim
je ta zavrnil tožnikovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega
organa, sodišče ugovorov, ki se nanašajo na odločbo upravnega
organa druge stopnje, ni presojalo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>16. V obravnavanem primeru je
sporno vprašanje ali je bil tožniku upravičeno dodatno odmerjen DDV
po stopnji 8,5 %, skupaj s pripadajočimi obrestmi, za davčni
obdobji od 1. 5. 2012 do 30. 6. 2012, od izdanih računov madžarski
družbi A.. Tožnik je uveljavljal oprostitev plačila DDV na podlagi
1. točke prvega odstavka 46. člena ZDDV-1. V postopku je bil
sprejet zaključek, da tožnik ni izpolnil pogojev za oprostitev
plačila DDV iz 1. točke prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 in 79.
člena PZDDV-1, zaradi česar mu je bilo z izpodbijano odločbo
naloženo plačilo DDV skupaj s pripadajočimi obrestmi v skupni
višini 41.626,89 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>17. Na podlagi 1. točke prvega
odstavka 46. člena ZDDV-1 so plačila DDV oproščene dobave blaga, ki
ga odpošlje ali odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago, ali
druga oseba za njun račun z ozemlja Slovenije v drugo državo
članico, če se opravijo drugemu davčnemu zavezancu ali pravni
osebi, ki ni davčni zavezanec, ki delujeta kot taka v tej drugi
državi članici. Določba je skladna s prvim odstavkom 138. člena
Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem
sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju Direktiva o DDV).
Na podlagi prvega odstavka 79. člena PZDDV-1, davčni zavezanec, ki
želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 46. člena ZDDV-1,
dokazuje, da je to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo
članico, z računom in prevozno listino ali drugim ustreznim
dokumentom, iz katerega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na
prevoz blaga iz računa. Če blago odpošlje ali odpelje iz Slovenije
v drugo državo članico oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za
njen račun, lahko dobavitelj blaga poleg računa in namesto
dokumenta iz prvega odstavka tega člena kot dokazilo, da je bilo
blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, uporabi tudi
pisno izjavo o prevozu blaga v drugo državo članico, ki jo podpiše
prevzemnik blaga (drugi odstavek 79. člena PZDDV-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>18. Tudi po presoji sodišča
tožnik v obravnavani zadevi ni predložil verodostojnega dokaza, da
je bilo predmetno blago dejansko odpeljano iz Republike Slovenije
na Madžarsko oziroma v drugo državo članico, ter da je kupec to
blago dejansko prejel. Tožnik je slednje dokazoval s prvim izvodom
CMR listin, ki tudi po presoji sodišča ne morejo predstavljati
verodostojnega dokaza. V obravnavni zadevi namreč ni sporno, da je
D.D. že pri tožniku v polju 24 odtisnil žig družbe A., zapisal
datum prevzema in se podpisal, kar pomeni, da je potrdil prevzem
blaga na razkladišču na Madžarskem, še preden je blago zapustilo
Slovenijo. Tak CMR, torej potrjen, še preden je blago dejansko
prispelo na Madžarsko, pa tudi po presoji sodišča ne more
predstavljati verodostojnega dokaza, da je bilo blago fizično
odpeljano z ozemlja Republike Slovenije. Drugih verodostojnih
dokazil, ki bi izkazovala dobavo predmetne koruze na Madžarsko, pa
tožnik ni predložil. Po povedanem sodišče pritrjuje ugotovitvi
davčnega organa, da tožnik za predmetne dobave ni uspel dokazati,
da je bilo predmetno blago prepeljano madžarskemu podjetju A. in da
so s tem podani pogoji za oprostitev plačila DDV iz 1. točke prvega
odstavka 46. člena ZDDV-1. Pri tem je kot ključni razlog upošteval,
da tožnik ni predložil pravilno in popolno izpolnjene prevozne
listine (CMR) ali drugega ustreznega dokumenta, iz katerega bi
moralo biti jasno razvidno, da se nanaša prav na prevoz spornega
blaga. Takšno stališče pa izhaja tudi iz sodne prakse SEU, po
kateri je eden od temeljnih pogojev za priznanje pravice do
oprostitve plačila DDV dokaz o tem, da je bilo blago dejansko
odposlano ali odpeljano iz Slovenije v drugo državo članico (glej
sodbi SEU v zadevi Collée ter Teleos plc in drugi). S sodbami SEU
razlaga pravo EU, med drugim tudi Direktivo o DDV, ki je v skladu s
členoma 411 in 413 razveljavila in nadomestila zakonodajo Unije, ki
je veljala za področje DDV ter tudi Šesto direktivo Sveta z dne 17.
maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih
– Skupni sistem DDV: enotna osnova za odmero (77/388/EGS, v
nadaljevanju: Šesta direktiva).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>19. Sodišče pa se strinja tudi z
dokazno oceno davčnega organa, da so v obravnavanem primeru
obstajali objektivni elementi, na podlagi katerih bi tožnik moral
vedeti, da ne gre za običajno poslovno prakso, pa kljub temu ni
izvedel dodatnih preverjanj, na podlagi katerih bi se prepričal, da
transakcija ni povezana z zlorabo oziroma goljufijo sistema DDV. Na
navedeno kaže višja razlika v ceni, dosežena s prodajo predmetnega
blaga, gotovinska nakazila (visokih zneskov) na transakcijski račun
tožnika s strani fizične osebe (D.D.), način poslovanja, v okviru
katerega je bila koruza za A. odpeljana na Madžarko, potem pa je
isti prevoznik z istim prevoznim sredstvom isti dan pripeljal
koruzo iz Madžarske v ..., pri čemer sta bila kraja razkladišča od
kraja nakladišča oddaljena le okoli 15 kilometrov, predvsem pa
neprerekana ugotovitev, da je bil tožnik prisoten, ko je D.D. na
prvem izvodu v polju 24 CMR odtisnil žig podjetja A., napisal datum
prevzema in se podpisal, torej potrdil prejem blaga na Madžarskem,
čeprav blago še ni zapustilo skladišča v .... Plačila z gotovino v
tako visokih zneskih tudi po presoji sodišča ne predstavljajo
običajne poslovne prakse, sodišče pa se tudi strinja z davčnim
organom, da bi se tožnik, kot dober poznavalec tržnih razmer, lahko
vprašal, zakaj madžarsko podjetje kupuje koruzo v Sloveniji, po
relativno visoki ceni, ob dejstvu, da je Madžarska ena večjih
pridelovalk koruze v Evropi, ter da tudi sam kupuje koruzo na
Madžarskem. Po povedanem je torej tudi po presoji sodišča tožniku
mogoče očitati, da je iz okoliščin posla vedel oziroma bi moral
vedeti, da gre za posle, ki predstavljajo utajo davka, pa ni
naredil vsega, da bi jo preprečil, na primer ni preprečil, da je
D.D. na CMR listinah potrdil prevzem blaga na Madžarskem, čeprav
blago še ni zapustilo skladišča v ... ter prav na podlagi teh
listin uveljavljal oprostitev plačila DDV. S tem je tožniku mogoče
očitati, da je iz okoliščin posla vedel oziroma bi moral vedeti, da
gre za posle, ki predstavljajo utajo davka oz. da ni sprejel vseh
ukrepov, ki se od njega razumno zahtevajo, da bi se izognil
vsakršnemu sodelovanju pri davčni utaji. Kot rečeno, je pri prodaji
koruze podjetju A. uveljavljal oprostitev plačila DDV na podlagi
listin, ki niso izkazovale dejanskega prehoda blaga z območja
Slovenije na Madžarsko, s čemer je bil seznanjen, da navedeno
podjetje, ki ga je madžarski davčni organ opredelil kot „missing
trader“ podjetje, DDV na Madžarskem ni plačalo, čemur tožnik ne
oporeka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>20. Izpodbijana odločitev je po
presoji sodišča v skladu s stališčem iz sodbe Sodišča EU v zadevi
Mecsek-Gabona C-273/11 z dne 6. 9. 2012, iz katere izhaja, da je
člen 138(1) Direktive o DDV treba razlagati tako, da ne nasprotuje
temu, da se prodajalcu zavrne pravica do oprostitve DDV za dobavo
znotraj Skupnosti, če je z objektivnimi elementi dokazano, da
prodajalec ni izpolnil obveznosti dokazovanja ali je vedel ali bi
moral vedeti, da je bila transakcija, ki jo je izvedel, del kupčeve
davčne utaje, in ni sprejel vseh razumnih ukrepov, ki bi jih lahko,
zato da bi preprečil sodelovanje pri tej utaji.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>21. Iz navedenega je razvidno,
da izpodbijana odločba ne temelji na ugotovitvah, ki izhajajo iz
ugotovitev madžarskih davčnih organov, da je podjetje A. „missing
trader“ družba, ampak na ugotovitvah, ki niti niso sporne, in jih
je ugotovila toženka, da tožnik ni izkazal, da je bila predmetna
koruza dejansko dobavljena na Madžarsko, sporne pa tudi niso
objektivne okoliščine, iz katerih toženka ugotavlja tožnikov
subjektiven element. Samo povzemanje ugotovitev madžarskega
davčnega organa v izpodbijani odločbi še ne pomeni, da odločitev na
njih temelji, poleg tega pa tožnik v tožbi ne konkretizira, na
kateri ugotovitvi madžarskega davčnega organa izpodbijana odločitev
temelji. Zato tožnik ne more uspeti s tožbenimi navedbami, s
katerimi uveljavlja kršitev postopka, ker mu ni bila dana možnost
sodelovanja v postopku pred madžarskimi davčnimi organi. Da mu ne
bi bila dana možnost sodelovanja v predmetnem davčnem postopku, pa
tožnik ne navaja. Tožnik je v postopku sodeloval, vročen mu je bil
zapisnik, na katerega je podal pripombe, ki jih je davčni organ
tudi obravnaval.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>22. Ker je po povedanem
izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je
sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot
neutemeljeno zavrnilo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>23. Ker dejstva, na katera je
sodišče oprlo svojo odločitev, v zadevi niso bila sporna, temveč je
šlo za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, in ker tožnik
niti ni predlagal izvedbe kakšnega dokaza, je v skladu z drugo
alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne
obravnave.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>24. Izrek o stroških temelji na
četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi
svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV