www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

UVELJAVLJANJE PRAVICE DO ODBITKA DDV PRI POSLOVANJU Z "MISSING TRADER" DRUŽBAMI - OBJEKTIVNE OKOLIŠČINE, KI KAŽEJO NA TO, DA JE KUPEC VEDEL ALI BI MORAL VEDETI, DA SODELUJE PRI GOLJUFIJI (08.04.2013)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns:v="urn:schemas-microsoft-com:vml" xmlns:o=
"urn:schemas-microsoft-com:office:office" xmlns:w=
"urn:schemas-microsoft-com:office:word" xmlns=
"http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="ProgId" content="Word.Document" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 9" />
<meta name="Originator" content="Microsoft Word 9" />
<link rel="File-List" href=
"./66178a08ed46df4a0cd1f425342975de_datoteke/filelist.xml" />
<link rel="Edit-Time-Data" href=
"./66178a08ed46df4a0cd1f425342975de_datoteke/editdata.mso" />

<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>

</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" style=
'tab-interval:36.0pt' xml:lang="SL">
<div class="Section1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:Arial;color:black;mso-ansi-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:Arial;color:black;mso-ansi-language:SL'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:Arial;color:black;mso-ansi-language:SL'>VRHOVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:Arial;color:black;mso-ansi-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:Arial;color:black;mso-ansi-language:SL'>Sodba VS,
številka: X Ips 453/2011</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:Arial;color:black;mso-ansi-language:SL'>Datum:
08.11.2012</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;mso-layout-grid-align:none; text-autospace:none'>
<b><span style=
'font-family:Arial;mso-ansi-language:SL; mso-fareast-language:SL'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>Pravica
do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana
na pogoje, ki jih predpisuje vsakokratni veljavni zakon o davku na
dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV oziroma ZDDV-1), deloma pa
določajo tudi viri prava Evropske unije, med njimi tudi sodbe SEU,
izdane v predložitvenih postopkih (234. člen PES oziroma 267. člen
PDEU). Iz njih izhaja, da sme davčni zavezanec pri izračunu svoje
davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je
plačal, če so kumulativno podani naslednji pogoji: 1) da se DDV
nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca,
2) da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3) da gre za uporabo
blaga ali storitev za namene zavezančevih obdavčenih transakcij in
4) da ne gre za goljufijo oziroma zlorabo sistema DDV oziroma da
davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija,
na katero se sklicuje pri odbitku, povezana z goljufijo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;mso-layout-grid-align:none; text-autospace:none'>
<span style=
'font-family:Arial;mso-ansi-language:SL; mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;mso-layout-grid-align:none; text-autospace:none'>
<b><span style=
'font-family:Arial;mso-ansi-language:SL; mso-fareast-language:SL'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>I.
Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije I U
1397/2010-18 z dne 18. 10. 2011 se razveljavi in se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>II.
Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;mso-layout-grid-align:none; text-autospace:none'>
<span style=
'font-family:Arial;mso-ansi-language:SL; mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;mso-layout-grid-align:none; text-autospace:none'>
<b><span style=
'font-family:Arial;mso-ansi-language:SL; mso-fareast-language:SL'>Predmet
spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>1.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega
odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)
zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentke) zoper
odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada
Ljubljana, št. DT 0610-1226/2009-15-0803-68-(0303-9) z dne 30. 4.
2010, s katero je ta po opravljenem davčnem inšpekcijskem nadzoru
pravilnosti revidentkinega obračunavanja davka na dodano vrednost
(v nadaljevanju DDV) v obdobju od 1. 2. 2006 do 31. 12. 2008 na
podlagi ugotovitev v inšpekcijskem zapisniku z dne 28. 1. 2010, na
katerega je revidentka dala pripombe, do katerih se je
prvostopenjski davčni organ opredelil v obrazložitvi izpodbijane
odločbe, naložil plačilo DDV v skupnem znesku 117.027,58 EUR ter
pripadajoče obresti v znesku 13.845,47 EUR. Tožena stranka je njeno
pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnila kot
neutemeljeno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>2.
V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje
razlogom upravnih organov v njunih odločbah in se na te razloge na
podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 izrecno sklicuje, pri tem
pa tudi samo pojasnjuje pravilnost odločitve upravnih organov.
Navaja, da ni sporno, da so bile storitve, ki jih je revidentka
plačala po računih družbe A., d. o. o., za katerega tudi sodišče ne
dvomi, da je neplačujoči gospodarski subjekt (missing trader),
sicer opravljene, sporno pa je, ali so bile opravljene s strani
navedenega izdajatelja računov, saj se računi ne sklicujejo na
pogodbo med revidentko in izdajateljem računov, dokumenti, ki jih
je predložila revidentka v inšpekcijskem postopku, pa niso
verodostojne listine, ker ne izkazujejo, kdo je za revidentko
zaračunane storitve dejansko opravil. Mnenja je, da je na strani
revidentke podan tudi subjektivni element in da je pravilna
ugotovitev davčnega organa, da gre pri obravnavanih transakcijah za
navidezne posle. Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in
so tožbeni ugovori neutemeljeni, je sodišče odločilo na seji na
podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>3.
Revidentka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvenih
kršitev določb postopka v upravnem sporu in zaradi zmotne uporabe
materialnega prava, glede dovoljenosti revizije pa se sklicuje na
1. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Kot revizijski razlog
bistvene kršitve določb postopka navaja, da razlogi izpodbijane
sodbe nasprotujejo vsebini listin, ki so v spisih (o fiktivnosti
računov, o tem, da izdajatelj računov ni imel delavcev za izvedbo
storitev), poleg tega pa sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih
(na primer o tem, zakaj gre pri družbi A., d. o. o., za missing
traderja, ali o tem, da je bil B. B., s. p., podizvajalec družbe A.
za zahtevnejše storitve, ki jih je opravil in fakturiral tožeči
stranki, ta pa naprej svojim naročnikom). Sodišče je bistveno
kršilo določbe postopka tudi s tem, da v zadevi ni opravilo glavne
obravnave. Materialno pravo pa je sodišče po navedbah revizije
zmotno uporabilo s tem, da ni upoštevalo pravila o dokaznem bremenu
iz drugega odstavka 76. člena Zakona o davčnem postopku (v
nadaljevanju ZDavP-2), da ni upoštevalo načela enakosti iz 14.
člena Ustave Republike Slovenije (URS), ko je dopustilo, da je bil
B. B., s. p., v identičnih dejanskih okoliščinah, kakršne so podane
pri revidentki, obravnavan drugače kot revidentka, saj je bilo pri
njem ugotovljeno, da ni vedel oziroma mogel vedeti, da je družba A.
missing trader, nadalje s tem, da je revidentki naloženo dvakratno
plačilo DDV, saj je DDV, glede katerega uveljavlja odbitno pravico,
pošteno plačala družba A. ter s tem, da v postopku sploh ni
ugotovljeno, kdaj je družba A. postal missing trader, in s tem, ker
sodišče prve stopnje ni upoštevalo stališča, iz sodbe Sodišča
Evropske skupnosti (sedaj Evropske unije, v nadaljevanju SEU)
C-90/02, po kateri ni nujno, da račun za uveljavitev odbitka DDV
izpolnjuje vse formalne pogoje, ter stališča iz sodbe v združenih
zadevah C-439/04 in C-440/04, da se zavezancu za davek ne prizna
odbitna pravica vstopnega DDV samo takrat, kadar se glede na
objektivne elemente ugotovi, da je vedel oziroma bi moral vedeti,
da sodeluje pri transakciji, ki je del utaje DDV. Revidentka
Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da
izpodbijano odločbo in odločbo tožene stranke odpravi ter toženi
stranki naloži plačilo stroškov upravnega spora vključno s stroški
revizijskega postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>4.
Tožena stranka v odgovoru na revizijo vztraja pri razlogih svojih
odločb in predlaga zavrnitev revizije.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;mso-layout-grid-align: none;text-autospace:none'>
<b style='mso-bidi-font-weight:normal'><span style=
'font-family:Arial;mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>IZREK
SODBE IN OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>5.
Revizija je utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>6.
Revizija je dovoljena po določbi 1. točke drugega odstavka 83.
člena ZUS-1, saj višina glavnice DDV znaša preko 117.000,00 EUR in
presega znesek 20.000,00 EUR, ki je v navedeni zakonski določbi
postavljen kot spodnja meja za dovoljenost revizije, če gre za spor
glede pravice ali obveznosti, ki je izražena v denarni
vrednosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>7.
Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča prve stopnje z isto vlogo
vložila pritožbo in revizijo. Ker v vlogi uvodoma izrecno navaja,
da izpodbija samo 2. in 3. točko izreka sklepa in sodbe sodišča
prve stopnje (torej samo sodbo, ne pa tudi sklepa o združitvi
postopkov), je Vrhovno sodišče njeno vlogo obravnavalo kot
revizijo, saj sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni
ugotavljalo drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovila
tožena stranka, ter na tej podlagi spreminjalo izpodbijano odločbo,
niti ni odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1, torej ne gre za sodbo
iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1, pritožba zoper navedeno sodbo
pa tudi ni mogoča po kakšnem posebnem zakonu. Če glede na sodbo
sodišča prve stopnje, izdano v upravnem sporu, ni zakonske podlage
za pritožbo, to pomeni, da je takšno (to je pravnomočno) sodbo
možno izpodbijati samo z revizijo (prvi odstavek 83. člen
ZUS-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>8.
Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča
prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi
bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in
tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85.
člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka
prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero
se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko
izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta.
Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve
dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko
sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem
se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej
navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo
materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden
sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani
zadevi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>9.
Iz dejanskega stanja, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane
prvostopenjske odločbe in je povzeto v pritožbeni upravni odločbi
in izpodbijani sodbi, ter na katero je revizijsko sodišče vezano,
je razvidno, da je revidentka v obravnavanem davčnem obdobju
plačevala družbi A. določena dela iz pogodbe, s katero se je
svojemu naročniku družbi C., d. d., zavezala, da bo kot izvajalec v
obsegu in okviru vsakokratnega pisnega naročila opravila ogled
lokacij za postavitev radijskih postaj in izvedbo radijskih povezav
ter izdelala zadevno projektno dokumentacijo. Revidentka je z
družbo A., dne 3. 4. 2005 sklenila pogodbo, katere predmet je bil
„pomoč pri montaži GSM in UMTS anten“, konkretna dela pa naj bi
bila po pogodbi med strankama vsakokrat dogovorjena oziroma
naročena ustno. Davčni organ je v postopku davčnega inšpekcijskega
nadzora pri družbi A. ugotovil, da je neplačujoč gospodarski
subjekt, saj ni imela dovolj zaposlenih niti ni imela drugih
pogojev, da bi lahko sama opravljala dejavnost, prav tako ni imela
dokumentacije o oddajanju del podizvajalcem, ni vodila davčnih
evidenc, v obravnavanem obdobju pa je na njenih transakcijskih
računih evidentiranih za preko 10,000.000,00 EUR dvigov gotovine.
Družba se v računih, ki jih je izstavljala revidentki, ni
sklicevala na navedeno pogodbo, opravljena dela oziroma storitve pa
je opisovala samo na splošno, tako da ni bilo mogoče ugotoviti,
kdaj, kje oziroma v kakšnem obsegu so bila opravljena. V
inšpekcijskem postopku ni predložila listin, ki bi izkazovale, da
je revidentki zaračunane storitve dejansko opravila ona. Na podlagi
ugotovljenih okoliščin je davčni organ presodil, da so obravnavani
posli le navidezni, da revidentkina plačila družbi A., ne temeljijo
na verodostojnih listinah ter da je revidentka vedela, da gre za
goljufijo oziroma del utaje DDV, saj je prezrla dejstva, na podlagi
katerih bi lahko ugotovila, da je družba A. missing
trader.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>10.
V obravnavani zadevi je v revizijskem postopku še naprej sporno,
ali je z izpodbijano odločbo (prvostopenjska upravna odločba)
revidentki pravilno in zakonito naloženo dodatno plačilo DDV, kar
je odvisno od tega, ali so bili izpolnjeni predpisani pogoji za to,
da je revidentka odbila vstopni DDV po računih, ki jih je izstavila
navedena gospodarska družba.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>11.
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana,
vezana na pogoje, ki jih predpisuje vsakokratni veljavni zakon o
davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV oziroma ZDDV-1),
deloma pa določajo tudi viri prava Evropske unije, med njimi tudi
sodbe SEU, izdane v predložitvenih postopkih (234. člen PES oziroma
267. člen PDEU) za razlago določb Direktive Sveta 77/388/EGS z dne
17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih
davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za
odmero (UL L št. 145 z dne 13. 6. 1977, str. 1, z vsemi
spremembami; v nadaljevanju Šesta direktiva), v letu 2006
preoblikovanih v Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o
skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št.347 z dne 11. 12.
2006; v nadaljevanju Direktiva 2006/112). Iz njih izhaja, da sme
davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti
vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno
podani naslednji pogoji: 1) da se DDV nanaša na dobavo blaga ali
storitev od drugega davčnega zavezanca, 2) da ima davčni zavezanec
ustrezen račun, 3) da gre za uporabo blaga ali storitev za namene
zavezančevih obdavčenih transakcij in 4) da ne gre za goljufijo
oziroma zlorabo sistema DDV oziroma da davčni zavezanec ni vedel
ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri
odbitku, povezana z goljufijo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>12.
ZDDV (veljaven v letu 2006, na katero se del obravnavane obdavčitve
nanaša) v 40. členu določa, da sme davčni zavezanec pri izračunu
svoje davčne obveznosti odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je
plačal pri nabavah blaga oziroma storitev od drugega davčnega
zavezanca (vstopni DDV), če je to blago oziroma storitve uporabil
oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Za
uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV mora imeti davčni
zavezanec račun (1. točka sedmega odstavka 40. člena ZDDV).
Vsebinsko enako določbo ima tudi ZDDV-1 (ki je veljal od 1. 1. 2007
dalje, torej v obdobju, na katero se nanaša drugi del revidentkine
obveznosti iz izpodbijane odločbe), ki v prvem odstavku 63. člena
določa, da ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan
plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri
nabavah blaga oziroma storitev od drugega davčnega zavezanca, če je
to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za
namene svojih obdavčenih transakcij. Za uveljavljanje pravice do
odbitka vstopnega DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal na ozemlju
Slovenije v zvezi z blagom oziroma s storitvami, ki mu jih je ali
mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec, mora imeti davčni
zavezanec račun. Takšna ureditev je izhajala tudi iz točke a.
tretjega odstavka 22. člena Šeste direktive, ki določa, da mora
vsak davčni zavezanec za vsako dobavo blaga in storitev, ki jo
opravi drugemu davčnemu zavezancu, izdati račun ali drug dokument,
ki se priznava kot račun. Po drugem odstavku 81. člena ZDDV-1 lahko
račun izda davčni zavezanec, ki opravi dobavo (lahko ga izda tudi
kupec blaga ali naročnik storitev oziroma tretja oseba v imenu in
za račun davčnega zavezanca, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določi
minister, pristojen za finance, vendar v obravnavani zadevi ne gre
za tak primer).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>13.
Račun, ki ima v formalnem smislu ključne podatke (34. člen ZDDV
oziroma 82. člen ZDDV-1) in temelji na dejansko opravljenem
poslovnem dogodku (opravljeni storitvi ali prometu blaga), je lahko
verodostojna knjigovodska listina in podlaga za plačilo obveznosti
oziroma za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV. Račun, ki ga izda
oseba, ki zaračunane storitve ali dobave blaga ne opravi niti sama
niti po podizvajalcu, ne predstavlja podlage za odbitek vstopnega
DDV. Tako stališče je sprejelo SEU v zadevi C-342/87 (Genius
Holding BV), ko je odločilo, da prejemnik računa ni upravičen do
odbitka vstopnega DDV le zato, ker razpolaga z računom, če račun ne
temelji na opravljenem prometu blaga ali storitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>14.
Sodišče prve stopnje v svojih razlogih izpodbijane sodbe med drugim
navaja, da se strinja z zaključkom izpodbijane odločbe, da v
postopku ni bilo izkazano, da dela revidentki ne bi bila
opravljena, pač pa, da teh del ni izvedla družba P., to je
izdajateljica računov. Stališče sodišča je, da mora v takšnem
primeru davčni zavezanec dokazati, da je storitve opravil prav
izdajatelj računa. Tak zaključek je po mnenju revizijskega sodišča
materialnopravno napačen, če ne upošteva načela davčne nevtralnosti
sistema DDV. Le-to izvajalcem, ki sprejmejo vse ukrepe, ki jih je
od njih mogoče zahtevati (da zagotovijo, da njihove transakcije
niso del goljufije), omogoča, da se lahko zanesejo na zakonitost
teh transakcij, ne da bi tvegali izgubo pravice do odbitka
vstopnega DDV (glej 50. in 51. točko obrazložitve sodbe SEU
C-439/11 in C-440/11), zaradi česar je bilo treba (v primeru, ko ni
sporno, da so bile storitve opravljene oziroma, kot v navedenih
predložitvenih zadevah, blago dobavljeno), že po navedeni sodbi za
zavrnitev odbitka DDV ugotoviti, ali je bila pravica do odbitka
izvedena z goljufijo oziroma ali je davčni zavezanec vedel oziroma
ali bi moral vedeti, da s poslom sodeluje v transakciji, ki je del
utaje DDV (prim. 55. in 56. točko razlogov navedene sodbe SEU).
Revizijsko sodišče k temu še pripominja, da iz novejših sodb SEU
(ki jih je treba, kolikor gre za stališča, ki pravnega položaja
davčnega zavezanca ne poslabšujejo, temveč ga varujejo, upoštevati
tudi v davčnih zadevah iz obdobja pred izdajo posamezne sodbe, ki
še niso pravnomočno odločene) še jasneje izhaja, da je ugotavljanje
revidentkinega védenja (ali nezadostne skrbnosti, prim. sodbo
C-261/06 Netto Supermarkt ali sodbo C-273/11 Mecsek-Gabona) o
okoliščinah, ki kažejo na goljufijo, potrebno zaradi zavrnitve
odbitka DDV tudi v primerih, ko so storitve sicer opravljene, ni pa
izkazano, da po osebi, ki je izdala račun (sodba C-80/11 in
C-142/11 Mahagében ter sodba C-324/11 Toth).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>15.
Revidentka je v upravnem sporu ugovarjala, da so bili za odbitek
DDV pri njej izpolnjeni vsi pogoji (pri čemer v upravnem postopku
pogoj nabave storitev za namene njenih obdavčenih transakcij niti
ni bil sporen) in za to navajala določena dejstva oziroma se
sklicevala na dokaze, ki jih je predložila že v davčnem postopku
ter na Zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru zakonitosti in
pravilnosti obračunavanja in plačevanja DDV pri zavezancu za davek
B. B., s. p., ki ga tožbi sicer ni priložila, je pa v tožbi
predlagala, naj njegovo predložitev zahteva od tožene stranke
sodišče.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>16.
Sodišče prve stopnje je tožbene ugovore zavrnilo s sklicevanjem na
ugotovitve davčnega inšpekcijskega postopka in na stališča, s
katerimi je ugovore na zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru
zavrnil upravni organ prve stopnje v izpodbijani odločbi,
pritožbene ugovore pa tožena stranka v odločbi druge stopnje. Tako
obrazložene presoje kažejo, da sodišče prve stopnje meni, da je
izpodbijana odločba pravilna in zakonita zato, ker so spornim
računom priložene listine, ki ne dokazujejo, da je zaračunane
storitve opravila družba A., ni pa zanj pomembno, da ni sporno, da
so bile, kot tožnik zatrjuje v tožbi, storitve sicer opravljene.
Pri tem se do dokaznih predlogov, podanih v tožbi, v sodbi ne
opredeli.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>17.
Drugi odstavek 71. člena ZUS-1 sicer določa, da sodišču ni treba
navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta
in to v sodbi ugotovi, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo,
vendar pa po presoji Vrhovnega sodišča to ne pomeni, da je sodba
sodišča prve stopnje s tem že v celoti obrazložena tudi v primerih,
ko tožnik v tožbi navaja nova dejstva, pa ne gre za dejstva iz
tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, ali ko izpodbija posamezne
ugotovitve upravnega organa na način, ki bi lahko vzbudil dvom v
njihovo pravilnost in je treba vprašanje le-te v upravnem sporu
izrecno presoditi. V tem upravnem sporu je tak nov dokaz navedeni
Zapisnik, na podlagi katerega revidentka izvaja, da je bila v tej
davčni zadevi obravnavana drugače kot B. B., s. p., ki je posloval
z istim missig traderjem tako, da je zanj opravljal projektantske
storitve. Tožbeni ugovor, ki bi po presoji revizijskega sodišča
zahteval posebno obravnavo sodišča prve stopnje, pa je ugovor, da
davčni organ ob davčnem nadzoru pravilnosti in zakonitosti
obračunavanja DDV pri družbi A., za obdobje od 1. 9. do 31. 12.
2006 ni ugotovil, da je družba A. missing trader, in da revidentka,
ki ima do podatkov o stanju in poslovanju te družbe bistveno ožji
dostop kot davčni organ (ki je postopek davčnega nadzora ustavil
decembra 2007), v navedenem obdobju pač ni mogla vedeti, da gre za
missing traderja. Sodišče prve stopnje se v zvezi z Zapisnikom ni
opredelilo niti do vprašanja, ali se tožnik, ki ga v postopku na
prvi stopnji ni predložil, čeprav je njegovo kopijo po vsej
verjetnosti (precejšnji del vsebine zapisnika citira v tožbi) imel,
nanj sploh lahko sklicuje (glej prvi in tretji odstavek 226. člena
Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), še manj pa do
njegove vsebine, čeprav je za presojo pravilnosti in zakonitosti
izpodbijane odločbe že glede na odstavke, ki so citirani v tožbi,
lahko pomembna. Tako sodišče z golo ugotovitvijo, da je pri
revidentki podan tudi subjektivni element, in z golo navedbo, da iz
razlogov, ki dejansko izhajajo iz obrazložitve upravne odločbe
druge stopnje, tožbeni ugovori niso utemeljeni, izpodbijane sodbe
ni obrazložilo tako, da bi jo bilo tudi v delu, ki se nanaša na
vprašanje, ali so bile storitve za revidentko dejansko opravljene
preko družbe A., ter na vprašanje revidentkine vednosti o zlorabah
transakcij, mogoče preizkusiti. To vprašanje pa je, kot je
pojasnjeno zgoraj, za odločitev v obravnavani zadevi odločilnega
pomena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>18.
Navedena pomanjkljivost izpodbijane sodbe predstavlja bistveno
kršitev pravil postopka v upravnem sporu iz 14. točke drugega
odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena
ZUS-1.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>19.
Ker je po navedenem revizija utemeljena, je sodišče na podlagi
prvega odstavka 93. člena ZUS-1 izpodbijano sodbo razveljavilo in
zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL;mso-fareast-language:SL'>20.
Izrek o stroških sodnega postopka temelji na določbi tretjega
odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena
ZUS-1.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:Arial; mso-ansi-language:SL'><![if !supportEmptyParas]> <![endif]></span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV