www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

PRENOS PRAVICE DO RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNINO KOT LASTNIK – Pridobitev posesti na nepremičnini – Vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo (13.01.2020)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>VRHOVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
VS, številka: X Ips 351/2016</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
28.08.2019</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Prenos lastninske pravice na
nepremičnini se v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDDV-1 nedvomno
šteje za dobavo blaga. Ker pa formalni prenos lastninske pravice
glede na sodno prakso SEU ni pogoj za priznanje odbitka DDV, je
treba presoditi, ali je zadevna transakcija kljub temu povzročila
prenos pravice do razpolaganja z nepremičnino, kot bi bila
revidentka njena lastnica.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Revidentka zgolj s pridobitvijo
posesti na nepremičnini še ni dobila možnosti razpolaganja z njo.
Da bi na podlagi pogodbe pridobila kakšne druge pravice, revidentka
ne zatrjuje. V okoliščinah obravnavanega primera bi zato kvečjemu
izročitev notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila ustvarila
možnost za prenos pravice, ki je predmet razpolaganja. Od trenutka
prejema zemljiškoknjižnega dovolila je torej možnost doseči vpis v
zemljiško knjigo izključno v sferi pridobitelja. Revidentka bi šele
takrat lahko predlagala (in dosegla) vknjižbo lastninske pravice v
svojo korist in posledično razpolagala z nepremičnino (jo
obremenila, odsvojila ipd.). Plačilo kupnine in zatrjevana posest
na možnost razpolaganja v obravnavanem primeru ne
vplivata.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Revizija se v delu, ki se
nanaša na davek od dohodkov pravnih oseb, zavrže.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>II. V preostalem se revizija
zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>III. Tožeča stranka sama trpi
svoje stroške revizijskega postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Z izpodbijano sodbo je
sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o
upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke
zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT
0610-1938/2013-19-08-530-01 z dne 27. 2. 2015. S to odločbo je
prvostopenjski davčni organ po opravljenem davčnem inšpekcijskem
nadzoru za leto 2011 tožeči stranki dodatno odmeril davek od
dohodkov pravnih oseb v znesku 14.800,69 EUR in pripadajoče obresti
ter davek na dodano vrednost (DDV) v znesku 85.919,40 EUR in
pripadajoče obresti. Ministrstvo za finance kot drugostopenjski
organ je pritožbo tožeče stranke z odločbo, št. DT-499-14-15/2015-5
z dne 26. 10. 2015, kot neutemeljeno zavrnilo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>2. Sodišče prve stopnje je v
izpodbijani sodbi pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke,
tožbene ugovore pa zavrnilo kot neutemeljene. V obrazložitvi sodbe
se glede odmere DDV sklicuje na pogoje, ki jih za priznanje pravice
do odbitka DDV predpisuje Zakon o davku na dodano vrednost (v
nadaljevanju ZDDV-1). Ti pogoji v obravnavani zadevi niso
izpolnjeni, saj tožeča stranka ne razpolaga z ustreznim računom,
niti ni izkazala, da je bilo sporno zemljišče kupljeno za namene
njenih obdavčenih transakcij. Tožeča stranka namreč v letu 2011 ni
razpolagala z ustrezno listino (zemljiškoknjižnim dovolilom), ki bi
bila sposobna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Le v
takem primeru bi tožeča stranka lahko prosto razpolagala z
nepremičnino, tudi če še ni bila vknjižena v zemljiški knjigi kot
njena lastnica.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Tožeča stranka (v
nadaljevanju revidentka) zoper sodbo sodišča prve stopnje vlaga
revizijo in se glede njene dovoljenosti sklicuje na 1. in 3. točko
drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijski razlog
zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj
reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da odločbo
davčnega organa odpravi in zadevo vrne davčnemu organu v ponovni
postopek. Uveljavlja tudi povračilo stroškov revizijskega
postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>4. Tožena stranka na revizijo po
vsebini ni odgovorila, predlaga pa njeno zavrnitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>K I. in II. točki
izreka</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><i><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></i></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><i><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Glede dovoljenosti
revizije</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>5. Po drugem odstavku 83. člena
ZUS-1<a href="#_edn1" name="_ednref1" title="" id=
"_ednref1"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></a>
je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih
pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi
Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o
izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta,
saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Revidentka dovoljenost
revizije primarno utemeljuje s t. i. vrednostnim kriterijem iz 1.
točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija
dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta
oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v
zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v
denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. V zvezi z izpolnjevanjem
tega pogoja Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta bila revidentki z
odločbo, ki je predmet tega upravnega spora, naložena v plačilo dva
davka, in sicer DDV v znesku 85.919,40 EUR in davek od dohodkov
pravnih oseb v znesku 14.800,69 EUR. Davčna odločba torej zajema
dve odločitvi o davčnih obveznostih, ki sta bili sprejeti na
podlagi dveh različnih materialnih predpisov in na različnih
dejanskih ugotovitvah ter izvirata iz različnih poslovnih dogodkov.
Po presoji Vrhovnega sodišča tako niso izpolnjeni pogoji iz petega
odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju
ZPP)<a href="#_edn2" name="_ednref2" title="" id=
"_ednref2"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[2]</span></span></span></a>
za seštevek vrednosti obeh davčnih obveznosti. Ker odločitev v
delu, ki se nanaša na odmero davka od dohodkov pravnih oseb, ne
presega zneska 20.000 EUR, revizija iz tega razloga v navedenem
delu ni dovoljena. V preostalem pa je revizija dovoljena na podlagi
1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>7. Revidentka tudi ni izkazala,
da je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih
posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena
ZUS-1). Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba
izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem
in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega
sodišča<a href="#_edn3" name="_ednref3" title="" id=
"_ednref3"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[3]</span></span></span></a>
bi morala revidentka obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima
zanjo izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice
zanjo zelo hude, in to tudi izkazati. Revidentka tako ne more
uspeti s pavšalnimi trditvami, da plačilo naloženih davčnih
obveznosti zanjo pomeni hudo finančno obremenitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>8. Revizija torej v delu, ki se
nanaša na davek od dohodkov pravnih oseb, ni dovoljena, zato jo je
Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo (I.
točka izreka).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><i><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></i></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><i><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Glede utemeljenosti
revizije</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>9. Revizija je v preostalem
dovoljena, ni pa utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>10. Iz dejanskega stanja zadeve,
na katero je revizijsko sodišče ob svoji presoji vezano (drugi
odstavek 85. člena ZUS-1), izhaja, da je revidentka v februarju
2011 uveljavljala odbitek vstopnega DDV v znesku 85.919,40 EUR po
računu, ki ji ga je izstavila povezana oseba družba N., d. o. o.,
na podlagi pogodbe o prodaji zemljišča z dne 20. 12. 2010, s katero
je družba N., d. o. o., revidentki prodala zemljišči s parc. št.
20/1 in 20/2, obe k. o. K. Kupnina po pogodbi je znašala 429.597,00
EUR in je bila plačana v dveh obrokih. Prodajalec kljub zavezi iz
pogodbe (v skladu s 6. členom bi moral v roku dveh dni od plačila
kupnine kupcu predati zemljiškoknjižno dovolilo in notarsko
overjeno pogodbo) revidentki ni izročil zemljiškoknjižnega
dovolila, zato slednja ni postala zemljiškoknjižna lastnica
zemljišč. V letu 2013 je bil k pogodbi sklenjen aneks, po katerem
parcela št. 20/2, k. o. K., ni (več) predmet prodaje. Zato je
prodajalec 19. 3. 2013 izdal dobropis, na podlagi katerega je
revidentka naredila popravek odbitka DDV v višini 1.549,80 EUR. V
aneksu je dodano tudi zemljiškoknjižno dovolilo za parcelo št.
20/1, na podlagi katerega se je revidentka 23. 5. 2013 vpisala v
zemljiško knjigo kot lastnica navedene nepremičnine.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>11. Prenos lastninske pravice na
nepremičnini se v skladu s prvim dostavkom 6. člena ZDDV-1 šteje za
dobavo blaga, ki je predmet obdavčitve z DDV (1. točka prvega
odstavka 3. člena ZDDV-1). Na podlagi 8. točke 44. člena ZDDV-1 so
plačila DDV oproščene dobave zemljišč, razen stavbnih zemljišč. V
obravnavanem primeru je predmet prodajne pogodbe nezazidano stavbno
zemljišče, zato je bila njegova prodaja predmet obdavčitve z
DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>12. ZDDV-1 v prvem odstavku 63.
člena določa, da sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne
obveznosti odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal pri nabavah
blaga oziroma storitev od drugega davčnega zavezanca (vstopni DDV),
če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za
namene svojih obdavčenih transakcij. Za uveljavljanje pravice do
odbitka vstopnega DDV mora imeti davčni zavezanec račun, izdan v
skladu z 80.a do 84.a členom ZDDV-1 (točka a) prvega odstavka 67.
člena ZDDV-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>13. Iz povzete zakonske ureditve
jasno izhaja, da pravica davčnega zavezanca do odbitka vstopnega
DDV ni absolutna, kot trdi revidentka, ampak je vezana na zakonsko
določene pogoje. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča,<a href=
"#_edn4" name="_ednref4" title="" id="_ednref4"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[4]</span></span></span></a>
ki sledi stališčem Sodišča Evropske Unije (v nadaljevanju SEU), ki
jih je to sprejelo v številnih zadevah v zvezi s problematiko
(ne)priznavanja pravice do odbitka vstopnega DDV,<a href="#_edn5"
name="_ednref5" title="" id="_ednref5"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[5]</span></span></span></a>
sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti
vstopni DDV, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da
se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega
zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za
uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih
transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV,
oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je
bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do
odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa
ali drug gospodarski subjekt v dobavni verigi. Navedeno pomeni, da
je tudi z vidika evropskega prava dopustno zavrniti pravico do
odbitka DDV, če niso izpolnjeni vsi zgoraj navedeni
pogoji.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>14. Po mnenju sodišča prve
stopnje v obravnavani zadevi nista izpolnjena 2. in 3. pogoj,
revidentka pa dodatno problematizira vprašanje (ne)dobave blaga
(21. in 22. stran revizije), kar je bil eden izmed razlogov
davčnega organa za zavrnitev odbitka DDV, s sklicevanjem na
pooblastilo iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1<a href="#_edn6"
name="_ednref6" title="" id="_ednref6"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[6]</span></span></span></a>
pa so njegovi razlogi postali tudi razlogi izpodbijane sodbe.
Revidentka pa meni, da so izpolnjeni vsi pogoji za odbitek davka,
saj pravno-formalni prenos lastninske pravice z vidika sistema DDV
ni bistven.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>15. Za uporabo sistema DDV in s
tem za mehanizem odbitka je odločilno, da davčni zavezanec pridobi
blago. Pojem dobave blaga je opredeljen v 6. členu ZDDV-1. Ta v
prvem odstavku določa, da "dobava blaga" pomeni prenos pravice do
razpolaganja z opredmetenimi stvarmi, kot da bi bil prejemnik
lastnik. Po zakonu torej ni nujno, da je opravljen prenos
lastninske pravice na blagu.<a href="#_edn7" name="_ednref7" title=
"" id="_ednref7"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[7]</span></span></span></a>
Enako določa 14. člen Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28.
novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, po
katerem dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja s
premoženjem v stvareh kot lastnik. V skladu s sodno prakso SEU se
dobava blaga ne nanaša na prenos lastninske pravice v oblikah,
predvidenih z upoštevnim nacionalnim pravom, ampak zajema vsak
prenos premoženja v stvareh s strani ene stranke, ki drugo stranko
pooblasti, da s tem premoženjem dejansko razpolaga, kot da bi bila
njegov lastnik.<a href="#_edn8" name="_ednref8" title="" id=
"_ednref8"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[8]</span></span></span></a>
Namen direktive bi lahko bil kršen, če bi bili za ugotovitev, da
gre za dobavo blaga, določeni pogoji, ki bi se razlikovali glede na
civilno pravo posamezne države članice.<a href="#_edn9" name=
"_ednref9" title="" id="_ednref9"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[9]</span></span></span></a>
V teh okoliščinah mora nacionalno sodišče v vsakem posameznem
primeru ugotoviti, ali je podan prenos sposobnosti razpolaganja z
blagom kot lastnik. Vrhovno sodišče je glede razlage pojma dobave
blaga v smislu ZDDV-1 že sprejelo stališče, da niso odločilna
izključno stvarnopravna pravila o pridobitvi lastninske pravice,
ampak je treba ta pojem razlagati samostojno, tudi zato, ker je
sistem DDV v Evropski uniji harmoniziran, kar terja enotno razlago
pojmov dobave blaga oziroma obdavčljive transakcije v vseh državah
članicah.<a href="#_edn10" name="_ednref10" title="" id=
"_ednref10"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[10]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>16. Po pravilih stvarnega prava
je za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim
poslom poleg veljavnega zavezovalnega in razpolagalnega pravnega
posla potreben tudi vpis v zemljiško knjigo (49. člen v zvezi s 40.
členom Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). V
obravnavanem primeru do vpisa v zemljiško knjigo in s tem do
prenosa lastninske pravice na nepremičnini na revidentko v
relevantnem davčnem obdobju ni prišlo. Vendar pa sodišče prve
stopnje pravice do odbitka DDV ni pogojevalo z vknjižbo pravice v
zemljiško knjigo, ampak je nosilni razlog izpodbijane sodbe ta, da
revidentka v trenutku odbitka davka ni razpolagala z listino, ki bi
bila sposobna za vpis v zemljiško knjigo (drugi odstavek 49. člena
SPZ in 41. člen Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1). Nesporno je
namreč bilo ugotovljeno, da prodajna pogodba ne vsebuje
zemljiškoknjižnega dovolila, niti to ni bilo izstavljeno kupcu
(revidentki) v skladu z določili pogodbe, ampak šele z aneksom št.
1 z dne 20. 2. 2013, tj. več kot dve leti po sklenitvi
pogodbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>17. Prenos lastninske pravice na
nepremičnini se v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDDV-1 nedvomno
šteje za dobavo blaga.<a href="#_edn11" name="_ednref11" title=""
id="_ednref11"><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[11]</span></span></span></a>
Ker pa formalni prenos lastninske pravice glede na sodno prakso SEU
ni pogoj za priznanje odbitka DDV, je treba v obravnavanem primeru
presoditi, ali je zadevna transakcija kljub temu že v letu 2011
povzročila prenos pravice do razpolaganja z nepremičnino, kot bi
bila revidentka njena lastnica.<a href="#_edn12" name="_ednref12"
title="" id="_ednref12"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[12]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>18. Po mnenju Vrhovnega sodišča
je odgovor nikalen, saj revidentka zgolj s pridobitvijo posesti še
ni dobila možnosti razpolaganja z nepremičnino. Da bi na podlagi
pogodbe pridobila kakšne druge pravice, revidentka ne zatrjuje. V
okoliščinah obravnavanega primera bi zato kvečjemu izročitev
notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila ustvarila možnost
za prenos pravice, ki je predmet razpolaganja.<a href="#_edn13"
name="_ednref13" title="" id="_ednref13"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[13]</span></span></span></a>
Od trenutka prejema zemljiškoknjižnega dovolila je torej možnost
doseči vpis v zemljiško knjigo izključno v sferi pridobitelja.
Revidentka bi šele takrat lahko predlagala (in dosegla) vknjižbo
lastninske pravice v svojo korist in posledično razpolagala z
nepremičnino (jo obremenila, odsvojila ipd.). Plačilo kupnine in
zatrjevana posest na možnost razpolaganja v obravnavanem primeru ne
vplivata. Glede na navedeno dobava blaga v februarju 2011 ni bila
opravljena, posledično pa v navedenem obdobju niso bili izpolnjeni
pogoji iz 63. člena ZDDV-1 za odbitek vstopnega DDV od nakupa
nepremičnine. Iz dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve, na katere
je Vrhovno sodišče vezano, tudi ne izhaja, da bi pri plačilu
kupnine šlo za predplačilo, kot trdi revidentka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>19. Ostale revizijske navedbe,
ki se nanašajo na vprašanje uporabe nepremičnine za namene
revidentkinih obdavčljivih transakcij, za odločitev niso pomembne,
zato se Vrhovno sodišče do njih ne opredeljuje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>20. Ker niso podani uveljavljani
revizijski razlogi in ne razlogi, na katere pazi Vrhovno sodišče po
uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem delu
zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>K III. točki
izreka</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>21. Odločitev o stroških
postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim
odstavkom 22. člena ZUS-1.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
<div><br clear="all" />
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<div id="edn1">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref1" name="_edn1" title="" id="_edn1"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[1]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Z Novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št.
10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi
odstavek 122. člena ZPP-E). Ker pa je bila v obravnavanem primeru
izpodbijana sodba izdana pred začetkom uporabe ZPP-E (to je pred
14. 9. 2017), se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem
ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih
določbah ZUS-1.</span></p>
</div>
<div id="edn2">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref2" name="_edn2" title="" id="_edn2"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[2]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Ta določa, da se vrednost
izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne glede na drugi odstavek 41.
člena tega zakona ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih
zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je
odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so
skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med
seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna
od odločitve o drugem zahtevku.</span></p>
</div>
<div id="edn3">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref3" name="_edn3" title="" id="_edn3"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[3]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Na primer sklepi X Ips 212/2008
z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips
148/2010 z dne 19. 8. 2010.</span></p>
</div>
<div id="edn4">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref4" name="_edn4" title="" id="_edn4"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[4]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Glej npr. zadeve X Ips 2/2011, X
Ips 351/2011, X Ips 352/2011, X Ips 167/2012, X Ips 443/2011, X Ips
58/2012, X Ips 67/2014, X Ips 85/2014 in X Ips 158/2013.</span></p>
</div>
<div id="edn5">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref5" name="_edn5" title="" id="_edn5"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[5]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Primerjaj sodbe v zadevi Halifax
plc., C-255/02 z dne 21. 2. 2006, v združenih zadevah Optigen Ltd.,
C-354/03, C-355/03, C-484/03 z dne 12. 1. 2006, v združenih zadevah
Axel Kittel, C-439/04 in C-440/04 z dne 6. 7. 2006, v združenih
zadevah Mahagében kft in Peter David, C-80/11 in C-142/11 z dne 21.
6. 2012 ter v zadevah Gábor Tóth, C-324/11 z dne 6. 9. 2012 in
Bonik, C-285/11 z dne 6. 12. 2012.</span></p>
</div>
<div id="edn6">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref6" name="_edn6" title="" id="_edn6"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[6]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Ta določa, da sodišču ni treba
navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta
in to v sodbi ugotovi.</span></p>
</div>
<div id="edn7">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref7" name="_edn7" title="" id="_edn7"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[7]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>To izhaja tudi iz zakonodajnega
gradiva, Poročevalec DZ št. 117/2006 z dne 13. 10. 2006.</span></p>
</div>
<div id="edn8">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref8" name="_edn8" title="" id="_edn8"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[8]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Tako sodba SEU Shipping and
Forwarding Enterprise Safe, C-320/88 z dne 8. 2. 1990, na katero se
sklicuje revidentka, enako tudi npr. sodbe v zadevah British
American Tobacco in Newman Shipping, C-435/03 z dne 14. 7. 2005,
Eon Aset Menidžmant, C-118/11 z dne 16. 2. 2012 in Evita-K, C-78/12
z dne 18. 7. 2013.</span></p>
</div>
<div id="edn9">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref9" name="_edn9" title="" id="_edn9"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[9]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Sodba SEU Aktiebolaget NN,
C-111/05 z dne 29. 3. 2007.</span></p>
</div>
<div id="edn10">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref10" name="_edn10" title="" id="_edn10"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[10]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Sklep X Ips 88/2009 z dne 10. 6.
2011.</span></p>
</div>
<div id="edn11">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref11" name="_edn11" title="" id="_edn11"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[11]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Tako tudi sodba Vrhovnega
sodišča X Ips 11/2015 z dne 25. 8. 2016.</span></p>
</div>
<div id="edn12">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref12" name="_edn12" title="" id="_edn12"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[12]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Glej sodbo SEU Mydibel SA,
C-210/18 z dne 27. 3. 2019 in že citirano sodno prakso
SEU.</span></p>
</div>
<div id="edn13">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref13" name="_edn13" title="" id="_edn13"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[13]</span></span></span></span></a> <span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Po stališču pravne teorije gre
za pričakovano pravico, ki učinkuje v relativnem razmerju med
odsvojiteljem in pridobiteljem, glej dr. Nina Plavšak, dr. Renato
Vrenčur: Pomen razpolagalnega upravičenja pri razpolaganju z
lastninsko pravico na nepremičnini, Pravnik, 2015, št.
9-10.</span></p>
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'> </p>
</div>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV