www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

POPRAVEK OBRAČUNANEGA DDV – Reklamacija – Zahteva za vračilo DDV na podlagi dobropisa (08.06.2021)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>UPRAVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
Upr. sodišča, številka: I U 1686/2019-9</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
21.01.2021</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>Tožnik je popravek
obračunanega davka želel uveljavljati na podlagi znižanja davčne
osnove zaradi naknadnega dogovora med strankama posla (tožnikom kot
dobaviteljem in družbo A. kot naročnikom), torej na podlagi drugega
odstavka 39. člena ZDDV-1, tj. po pravilih o znižanju cene po
opravljeni dobavi (zaradi reklamacije opravljene storitve). V
takšnem primeru pa zakon predpisuje tudi dodaten pogoj, namreč
obvezno pisno obvestiti kupca o znesku DDV, za katerega slednji več
nima pravice do odbitka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Tožba se
zavrne.</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>II. Vsaka stranka
trpi svoje stroške postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Prvostopenjski
davčni organ je v zadevi ponovnega postopka davčnega nadzora
obračuna davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) za obdobje
oktober-december 2014 tožniku zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri
obračunavanju DDV v predmetnem obdobju dodatno odmeril in naložil v
plačilo DDV v znesku 526 EUR, tožnik povrnitve stroškov postopka ni
zahteval, stroški, ki so nastali organu, pa bremenijo slednjega in
pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>2. Iz obrazložitve
izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik v obračunu DDV-O za
obravnavano obdobje uveljavljal presežek DDV v višini 632 EUR, k
obračunu pa je predložil knjigi izdanih in prejetih računov za
obdobje, račun 36/2009 in dobropis št. 20-2012 (v višini 2.630,00
EUR in DDV 526,00 EUR), izdan na podlagi dogovora o reklamaciji po
prej omenjenem računu št. 26/2009. Tožnik je torej na podlagi
predmetnega dobropisa zahteval vračilo DDV. Drugi odstavek 39.
člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1)
določa, da mora zavezanec pri zmanjšanju zneska obračunanega DDV
pisno obvestiti kupca o znesku davka, za katerega slednji nima
pravice do odbitka. Tožnik do izdaje zapisnika v ponovnem postopku
ni predložil takšnega pisnega obvestila, zato ni izpolnil tega
zakonskega pogoja za popravek zneskov obračunanega DDV. Poleg tega
pa zakon v drugem odstavku cit. člena določa situacije preklica
naročila, vračila ali znižanja cene, v obravnavnem primeru pa ne
gre za nobeno od teh situacij. Tožnik je v pripombah na zapisnik
namreč navedel, da mu od izdanega računa ni uspelo ničesar
izterjati, zato se je odločil pristati na reklamacijski ugovor
naročnika A. d.o.o. ter izdati dobropis. Po mnenju prvostopenjskega
organa pri tem ni razvidno, da bi družba A. uveljavljala katero od
pravic, ki po obligacijskem pravu pripadajo kupcu, tožnik pa ni
predložil dokazil o neskladnosti zaračunane storitve z
dogovorjenim. Dejansko je šlo za dogovor o odpisu, ne pa za
reklamacijo v smislu drugega odstavka 39. člena ZDDV-1, torej za
znižanje cene po opravljeni dobavi, saj dolžnik storitve ni
reklamiral v zakonskem roku, temveč si je izraz „reklamacija“
izbral kot razlog za neplačilo. ZDDV-1 ne omogoča popravka
obračunanega davka v primeru neplačila terjatev in dogovornega
odpisa. Če terjatev ostane neplačana, pridejo v poštev tretji in
četrti odstavek cit. člena ter pravila o stečaju, prisilni
poravnavi, izvršbi in izbrisu iz registra. Iz dokumentov, ki jih je
predložil tožnik, pa je razvidno, da se je postopek izvršbe na TRR
družbe A. v letu 2013 ustavil zaradi zaprtja računa, na premičnine
pa zaradi umika tožnikovega predloga (pri čemer pa ni razvidno, da
bi tožnik izvršilnemu sodišču posredoval aktualen naslov dolžnika
in omogočil nadaljevanje izvršbe na premičnine, temveč je umik
najverjetneje posledica dogovora tožnika z družbo A. o odpisu
terjatve zaradi nezmožnosti plačila). V primeru uveljavljanja
terjatve prek izvršbe nastane pravica do popravka po tretjem
odstavku 39. člena ZDDV-1 šele ob ustavitvi izvršilnega postopka,
česar pa ne gre enačiti z ustavitvijo izvršbe zgolj glede določenih
sredstev in predmetov izvršbe. Ko je tožnik sam umaknil predlog za
izvršbo na premičnine, ni izčrpal vseh možnosti, ki jih ponuja
Zakon o izvršbi in zavarovanju, do poplačila bi lahko prišel tudi z
drugimi sredstvi izvršbe, prav tako pa ni razvidno, da bi podal
predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja. Nad družbo
A. se je naknadno v letu 2014 začel tudi stečajni postopek, vendar
pa tožnik svoje terjatve ni prijavil in le-ta ni bila priznana.
Tožnik ob začetku stečaja zaradi dobropisa tudi ni imel nobene
terjatve, ki bi jo lahko uveljavljal, zato tudi na podlagi
pravnomočnega sklepa o zaključenem stečajnem postopku ne more
popravljati obračunanega DDV. Tako tožniku pravica do popravka ne
pripada niti po drugem niti po tretjem odstavku 39. člena
ZDDV-1.</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Drugostopenjski
davčni organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo
zavrnil kot neutemeljeno. Navedel je, da je uporaba možnosti
zmanjšanja davčne osnove zaradi neplačila praviloma izključena, a
se jo v zakonsko določenih izjemnih primerih (drugi do četrti
odstavek 39. člena ZDDV-1) vseeno lahko uresniči. Tožnik je
uveljavljal popravek obračunanega DDV na podlagi predmetnega
dobropisa, v katerem se je skliceval na dogovor o priznavanju
reklamacije, pri čemer pa je prvostopenjski organ ugotovil, da
tožnik svojega naročnika ni pisno obvestil o znesku DDV, za
katerega slednji nima pravice do odbitka, čemur tožnik ni oporekal
in ni predložil dokazil ne v pripombah ne v pritožbi. S tem torej
ni izpolnil zakonskega pogoja po drugem odstavku cit. člena.
Drugostopenjski organ se strinja, da tožnik zaradi odpisa več ni
imel terjatve do družbe A., kot je to zatrjeval tudi tožnik. Glede
na navedeno so ostala pritožbena izvajanja o razlogih za umik
predloga za izvršbo, nesporočanju novega naslova v postopku
izvršbe, izbrisu dolžnika iz registra zaradi pravnomočnega
zaključka stečaja, brezpredmetna. Neutemeljene pa so tudi
pritožbene navedbe, da je bil tožnik onemogočen pri dokazovanju in
da mu je bila kršena pravica do izjavljanja. Nezaslišanje B.B. in
C.C. o dogovoru o rešitvi reklamacije je na mestu, saj dodatno
raziskovanje vsebine in ozadja dogovora ni pomembno, gre pa tudi za
nov dokaz v pritožbi. Tožnik bi moral svojega dolžnika obvestiti po
drugem odstavku 39. člena ZDDV-1, česar pa ni storil.</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>4. Tožnik vlaga
tožbo zoper izpodbijano odločbo in se sklicuje na vse navedbe iz
prvotnega postopka, v katerem je navedel razloge za svoje ravnanje.
Naročnik je uveljavil reklamacijo, ki jo je tožnik upravičeno
upošteval, saj je bilo to smiselno glede na premoženjsko stanje
družbe A., dodatni posli pa bi pomenili zgolj nepotrebne pravdne
stroške. Toženka bi morala v zvezi s tem zaslišati B.B. in C.C. in
se prepričati o ozadju dogovora o rešitvi reklamacije, a tega ni
storila, zato pa ni imela podlage za špekulacijo, da A. ni imel
pravice do reklamacije. Tožnik je bil onemogočen pri dokazovanju in
mu je bila kršena pravica do izjavljanja. Poleg tega pa so
izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 39. člena ZDDV-1, tožnik je
namreč storil vse, kar je mogel, da bi prejel plačilo za svojo
terjatev in je zato tudi sprožil izvršbo. Ko pa je bilo jasno, da
so izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku cit. člena, je izstavil
dobropis in terjatev odpisal, saj je bila neizterljiva. Zgolj zato,
ker je pri tem izstavil dobropis, še ne pomeni, da ni bil upravičen
do popravka po tretjem odstavku, če so bili izpolnjeni vsi pogoji.
V celoti vztraja pri svojih pritožbenih navedbah. Zoper A. je
izvršbo začel leta 2009, vse do ustavitve v 2013 pa ni bil niti
delno poplačan. Izvršba na TRR se je ustavila, ker dolžnik ni imel
odprtih računov, na premičnine pa ker je tožnik kot dober
gospodarstvenik umaknil svoj predlog v izogib nadaljnjim stroškom.
Tožnik izpolnjuje pogoj iz zakona, saj razpolaga s sklepom, da v
zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan. ZDDV-1 v 39. členu
ne določa, da bi tožnik moral izčrpati prav vse možnosti, ki jih
ponuja Zakon o izvršbi in zavarovanju, zato toženka to nepravilno
tolmači. Nadaljnje vztrajanje bi tožniku povzročalo le stroške, ne
bi pa omogočilo poplačila. Tožnik se tudi ni okoristil, saj bi v
primeru kakršnegakoli plačila po petem odstavku 39. člena ZDDV-1
moral obračunati DDV, a takšnega plačila ni prejel. Poleg tega A.
ni imel nobenega drugega premoženja, iz katerega bi se tožnik lahko
poplačal, kar se je jasno potrdilo v naknadnem stečaju, ki se je
zaključil brez razdelitve upnikom. Tožnik je opravil tudi vse
poizvedbe o premoženju dolžnika, a premoženja ni bilo, zato drugih
izvršilnih sredstev ni predlagal. Da bi moral predlagati izvršbo na
drugem naslovu dolžnika, ne vzdrži, saj je tožnik preveril in
dolžnik tudi na tem drugem naslovu ni posloval, tam je bil le
nabiralnik. Tožnik predlaga odpravo izpodbijane odločbe in odločbe
drugostopenjskega davčnega organa, zahteva pa tudi povračilo
stroškov upravnega spora in upravnega postopka s
pripadki.</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>5. V odgovoru na
tožbo toženka v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri
navedbah iz odločbe ter razlogih iz obrazložitev obeh upravnih
odločb, predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene. Dodaja, da je
tožnik v obračunu kot podlago za popravek navedel dobropis št.
20-2012, prvostopenjski organ pa je ugotovil, da tožnik naročnika
ni pisno obvestil o znesku DDV, za katerega slednji nima pravice do
odbitka, čemur tožnik niti na prvi niti na drugi stopnji ni
oporekal, prav tako pa ni predložil dokazil o nasprotnem. Zato
naknadna ustavitev izvršbe in naknadno uveden stečajni postopek
nista relevantna.</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Tožba ni
utemeljena.</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>7. ZDDV-1 v drugem
odstavku 39. člena določa, da se pri preklicu naročila, vračilu ali
znižanju cene po opravljeni dobavi davčna osnova ustrezno zmanjša,
davčni zavezanec pa lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega
DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima
pravice do odbitka. Nadalje v tretjem odstavku istega člena določa,
da davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV
tudi, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem
stečajnem postopku /.../ ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v
celoti, na enak način pa lahko ravna tudi davčni zavezanec, ki
pridobi pravnomočni sklep sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka
oziroma drugo listino, iz katere je razvidno, da v zaključenem
izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v
celoti, ter davčni zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil
poplačan v celoti, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra
oziroma drugih ustreznih registrov ali predpisanih
evidenc.</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>8. Z izpodbijano
odločbo se ugotavlja, da je tožnik popravek obračunanega davka
zahteval na podlagi dobropisa 20-2012, ki je bil izdan tožnikovemu
dolžniku, družbi A. v zvezi s tožnikovim predhodno izdanim računom
št. 36/2009, in sicer na podlagi dogovora o reklamaciji. Tožnik
tega s tožbo ne osporava, tudi po presoji sodišča pa to pomeni, da
je tožnik popravek želel uveljavljati na podlagi znižanja davčne
osnove zaradi naknadnega dogovora med strankama posla (tožnikom kot
dobaviteljem in družbo A. kot naročnikom), torej na podlagi drugega
odstavka 39. člena ZDDV-1, tj. po pravilih o znižanju cene po
opravljeni dobavi (zaradi reklamacije opravljene storitve). V
takšnem primeru pa zakon predpisuje tudi dodaten pogoj, namreč
obvezno pisno obvestiti kupca o znesku DDV, za katerega slednji več
nima pravice do odbitka. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski
organ tožniku očital, da to ni bilo storjeno, česar tožnik ni
izpodbijal niti v pripombah, niti v pritožbi, niti tega ne
izpodbija sedaj v upravnem sporu s tožbo, na kar opozarja tudi
toženka v svojem odgovoru na tožbo. To dejstvo pa je po presoji
sodišča ključno za odločitev v obravnavanem primeru, a je torej
ostalo tekom celotnega postopka neprerekano. Tudi z uporabo
preiskovalnega načela in izvajanjem dokazov po uradni dolžnosti po
drugem odstavku 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju
ZUS-1) pa takšne odsotnosti trditvene ponudbe tožnika sodišče ne
more sanirati, saj bi pri tem prekoračilo trditveno podlago tožbe.
Očitki o procesnih kršitvah, ki jih tožnik podaja v tožbi, so za
odločitev pri tem nerelevantni, saj ob tem, da tožnik ni trdil, da
je svojega dolžnika pisno obvestil o znesku DDV, za katerega ta več
nima pravice do odbitka, dokazovanje s pričami o ozadju reševanja
reklamacije ni relevantno. Tožnik bi moral zatrjevati in
dokazovati, da je svojega kupca pisno obvestil, da si ne sme
odbijati davka. Zato so nadaljnje ugotovitve davčnega organa,
posledično pa tudi tožbene navedbe o tem, ali je A. imel pravico do
reklamacije ali ne, nerelevantne, tožbene navedbe o kršitvi pravice
do dokazovanja in izjavljanja pa neutemeljene.</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>9. Ob izhodišču, da
je tožnik v obračunu DDV-O za obravnavano obdobje uveljavljal
presežek DDV v višini 632 EUR, k obračunu pa je predložil knjigi
izdanih in prejetih računov za obdobje, račun 36/2009 in dobropis
št. 20-2012 (v višini 2.630,00 EUR in DDV 526,00 EUR), izdan na
podlagi dogovora o reklamaciji po prej omenjenem računu št.
26/2009, s čimer je torej popravek želel uveljavljati na podlagi
drugega odstavka 39. člena ZDDV-1, pa so odvečne tudi vse
ugotovitve davčnega organa in posledično tudi tožnikove navedbe o
izpolnjenosti pogojev za popravek po tretjem odstavku cit. člena.
Tožnik popravka namreč ni uveljavljal na podlagi pravnomočnega
sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali na podlagi
pravnomočnega sklepa sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka
oziroma druge listine, iz katere bi bilo razvidno, da v zaključenem
postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti (četudi
pa bi tožnik to uveljavljal, pa bi bilo treba upoštevati, da je
dobropis, s katerim je prišlo do odpisa njegove terjatve, o čemer
med strankama ni spora, izdal že leta 2012, sklepi o ustavitvi iz
izvršilnega postopka pa so bili izdani v letu 2013, stečaj pa še je
začel šele leta 2014, kar je oboje torej po tem, ko je tožnikova
terjatev dogovorno prenehala), temveč, kot obrazloženo zgoraj, na
podlagi vsled reklamacije izstavljenega dobropisa.</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>10. Tožnik se v
tožbi sicer sklicuje tudi na navedbe, ki jih je podal v prvotnem
postopku, in na pritožbene navedbe, a tega v upravnem sporu ni
mogoče presojati, saj je tožba samostojno procesno dejanje, zato
lahko trditvena podlaga tožbe obsega le navedbe v sami
tožbi.</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>11. Sodišče
nepravilnosti (ničnost), na katere pazi uradoma, ni ugotovilo,
izpodbijana odločba pa je po navedenem pravilna in zakonita,
tožbene navedbe pa so neutemeljene, zato je sodišče tožbo na
podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno
zavrnilo.</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>12. Glede na to, da
je sodišče tožbo zavrnilo, trpi vsaka stranka svoje stroške
postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Kar tožnik zahteva več
ali drugače, pa ni utemeljeno, saj, glede na to, da sodišče ni
odločalo v sporu polne jurisdikcije, ni osnove za odločanje sodišča
o stroških upravnega postopka.</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>13. Dejansko stanje
v delu, ki je relevantno za odločitev, ni sporno, zato je sodišče v
skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne
obravnave.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV