www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

OPROSTITEV PLAČILA DDV PRI UVOZU BLAGA – NEVERODOSTOJNE PREVOZNE LISTINE CMR – Zmotna uporaba materialnega prava (23.10.2019)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="#0563C1" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>VRHOVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
VS, številka: X Ips 114/2015 (veza <a href=
"http://www.ddvpoznavalec.si/article/3638/ref_cat/84" target=
"_top">sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1791/2014 z dne
03.02.2015</a> in <a href=
"http://www.ddvpoznavalec.si/article/5910" target="_top">sodba
Upravnega sodišča RS, št. I U 235/2019-33 z dne
26.03.2019</a>)</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
16.01.2019</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Davčni zavezanec, ki je uvoznik
in dobavitelj, upravičen do oprostitve davka na dodano vrednost pri
uvozu na podlagi odobritve, ki so jo pristojni carinski organi
izdali po predhodnem preverjanju na podlagi dokazov, ki jih je
predložil, ni zavezan naknadno plačati DDV, čeprav se ob naknadnem
preverjanju izkaže, da vsebinski pogoji za oprostitev niso bili
izpolnjeni, razen če se na podlagi objektivnih elementov ugotovi,
da je davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da so bile
dobave, ki so sledile zadevnim uvozom, del utaje, ki jo je storil
pridobitelj, in da ni sprejel vseh razumnih ukrepov, ki bi jih
lahko, zato da bi to utajo preprečil.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Sodišče prve stopnje je v
izpodbijani sodbi izhajalo iz napačnega materialnopravnega
izhodišča, da subjektivni element v primeru naknadne vknjižbe DDV
zaradi neizpolnitve obveznosti iz carinskega postopka 42 ni
relevantna okoliščina.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Prekinjeni postopek se
nadaljuje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>II. Reviziji se ugodi, sodba
Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1791/2014-8 z dne 3. 2.
1015 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo
sojenje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>III. Odločitev o stroških se
pridrži za končno odločbo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Z izpodbijano sodbo je
sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o
upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo
tožbo zoper odločbo Carinskega urada Ljubljana, št. DT
0611-109/2013-2 z dne 24. 5. 2013, s katero je ta tožniku, tedaj še
s statusom samostojnega podjetnika, naložil v plačilo 242.949,04
EUR davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) in obresti za
blago, ki ga je tožnik uvozil po t. i. carinskem postopku 42, ki
omogoča uvoz blaga z oprostitvijo plačila DDV zaradi dobave
uvoženega blaga v drugo državo članico. Ministrstvo za finance je
pritožbo tožeče stranke zoper odločbo prve stopnje zavrnilo kot
neutemeljeno z odločbo, št. 498-1-35/2013-2 z dne 30. 9.
2014.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>2. V obrazložitvi svoje sodbe je
sodišče prve stopnje pritrdilo odločitvi in razlogom carinskih
organov obeh stopenj (sklicevalo se je na drugi odstavek 71. člena
ZUS-1), tožbene ugovore pa je zavrnilo kot neutemeljene. Kot
bistveno je navedlo, da bi moral tožnik za uspešno uveljavljanje
oprostitev plačila DDV pristojnemu carinskemu organu predložiti
popolne prevozne listine CMR, česar pa ni storil. Predložene
listine so bile namreč slabo vidne, nepopolno izpolnjene in
nekatere precej pomanjkljive, ker niso vsebovale vseh obveznih
podatkov. Prevozne listine so verodostojen dokaz le, če so zapisi
na njih dobro vidni in so v celoti in pravilno navedeni obvezni
podatki, ki jih določa 6. člen Konvencije o pogodbi za mednarodni
cestni prevoz blaga, podpisane v Ženevi, 19. maja 1956, spremenjeni
s Protokolom z dne 5. junija 1978. Zaradi omenjenih pomanjkljivosti
v listinah tožnik ni uspel dokazati, da je izpolnil vse obveznosti
iz carinskega postopka 42, zato je nastala obveznost plačila DDV.
Tožnikova dobrovernost na odločitev ne vpliva, ker subjektivni
element v primeru naknadne vknjižbe DDV zaradi neizpolnitev
obveznosti iz carinskega postopka 42 ni relevantna okoliščina.
Predlog za izvedbo glavne obravnave je zavrnilo. Sklicevalo se je
na določbe 50. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v
nadaljevanju ZDDV-1), 80. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o
davku na dodano vrednost (v nadaljevanju Pravilnik) in 78. člena
Uredbe Sveta EGS št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o carinskem
zakoniku Skupnosti (v nadaljevanju CZS).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Zoper sodbo sodišča prve
stopnje je tožnik, sedaj revident, vložil revizijo, katere
dovoljenost utemeljuje z vrednostjo spora v smislu 1. točke drugega
odstavka 83. člena ZUS-1. Sodbo izpodbija zaradi bistvenih kršitev
določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnem
sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da tožbi ugodi in odpravi
carinski odločbi obeh stopenj, toženi stranki pa naloži plačilo
stroškov upravnega in sodnega postopka, podrejeno pa, da sodbo
sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.
Priglaša stroške revizijskega postopka. Navaja, da se po 80. členu
Pravilnika kot dokaz za izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila
DDV lahko predložijo, poleg prevoznih listin (CMR), tudi druge
listine, iz katerih mora biti nedvoumno razvidno, da je namembni
kraj blaga druga država članica. Kot te druge listine se po
njegovem lahko upoštevajo tudi pomanjkljive prevozne listine, če je
iz njih z gotovostjo mogoče sklepati, da je bilo blago prepeljano v
namembno državo članico. Iz prevoznih listin, ki jih je predložil v
zadevi in ki so tudi po njegovem pomanjkljivi, pa je to mogoče
ugotoviti. Ker jih sodišče prve stopnje ni presojalo kot druge
listine, je storilo bistveno kršitev pravil postopka, posledično
napačno ugotovilo dejansko stanje in uporabilo napačen materialni
predpis. Nasprotuje tudi ugotovitvi, da so prevozne listine slabo
vidne, prav tako nasprotuje ugotovitvi, da (z njimi) ni bilo
dokazano, da je bilo blago namenjeno kupcem v Romuniji, saj to
izhaja iz tega, da je bila kupnina plačana s strani romunskih
kupcev, da jim je bil izdan račun, prav tako pa so romunski davčni
organi ugotovili, da so blago ti kupci prejeli. V zvezi s tem
sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka, ker ni
odgovorilo na predlog za vpogled v tahografe prevoznikov.
Izpodbijana sodba vsebuje tudi napačno stališče, da v obravnavani
zadevi ni pomemben subjektivni element. Prvostopenjski carinski
organ je namreč tega ugotavljal, zato revidentu tudi ni jasno, iz
katerega razloga mu ni bila priznana oprostitev plačila DDV. Trdi,
da je treba obravnavano zadevo presojati smiselno enako kot zadeve,
v katerih je bila izvedena davčna zatajitev s strani t. i.
neplačujočih gospodarskih subjektov. Če glede na stališča Vrhovnega
sodišča in Sodišča Evropske unije pravice do odbitka vstopnega
davka ni mogoče zavrniti zgolj zato, ker je dobavitelj ravnal
nezakonito, potem tudi oprostitve plačila DDV ni mogoče zavrniti
zgolj zato, ker je kupec ravnal nezakonito. Sodišču prve stopnje
očita bistveno kršitev pravil postopka tudi zato, ker ni opravilo
glavne obravnave, na kateri bi izvedlo in obravnavalo vse
predlagane dokaze, pri čemer so bila v postopku sporna vsa dejstva,
na katerih temelji odločitev carinskega organa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>4. V odgovoru na revizijo je
tožena stranka navedla, da revizija po njenem mnenju ni utemeljena
iz razlogov, navedenih v upravnih odločbah in izpodbijani sodbi,
zato predlaga njeno zavrnitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>K I. točki izreka</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>5. S sklepom z dne 28. 8. 2017
je Vrhovno sodišče na podlagi drugega in tretjega odstavka 113.a
člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) prekinilo postopek in
na Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju SEU) naslovilo predlog za
sprejetje predhodne odločbe glede razlage točke (d) prvega in
drugega odstavka 143. člena v zvezi s prvim odstavkom 138. člena
Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu
davka na dodano vrednost ter 201. člena iste direktive v zvezi z
določbami 201. do 204. člena Uredbe Sveta EGS 2913/92 z dne 12. 10.
1992 o carinskem zakoniku Skupnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Ker je bil postopek pred SEU
končan z izdajo sodbe C-528/17 z dne 25. 10. 2018, se prekinjeni
postopek na podlagi tretjega odstavka 113.a člena ZS v zvezi z
drugim odstavkom 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v
nadaljevanju ZPP) in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1
nadaljuje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>K II. točki
izreka</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><i><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></i></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><i><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Glede dovoljenosti
revizije</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>7. Po 1. točki drugega odstavka
83. člena ZUS-1<a href="#_edn1" name="_ednref1" title=
""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></a>
je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega
upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločalo
meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke
izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Glede na
višino denarnega zneska, ki je bil revidentu naložen v plačilo s
prvostopenjsko carinsko odločbo, obravnavana revizija navedeni
pogoj izpolnjuje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>8. Revizija je izredno pravno
sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen
ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb
postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena
ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne
uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena
ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v
tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah
razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi
na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem
obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v
obravnavani zadevi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><i><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Glede utemeljenosti
revizije</span></i></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>9. Revizija je
utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>10. Iz dejanskega stanja,
ugotovljenega v upravnem postopku, ki je bilo podlaga za odločanje
upravnih organov in sodišča prve stopnje, na katero je Vrhovno
sodišče vezano, izhaja, da je revident od dobavitelja s sedežem na
Deviških otokih kupoval banane (neskupnostno blago), jih preko Luke
Koper uvažal in dobavljal različnim prejemnikom v Evropski uniji,
pretežno iz Romunije. V zadevi je spornih 30 tovrstnih uvozov
oziroma carinskih deklaracij, ki so bile vložene v času od 2. 9.
2009 do 26. 1. 2011. Z njimi je revident zahteval odobritev
carinskega postopka 42, ki omogoča sprostitev blaga v prost promet
brez plačila uvoznega DDV zaradi dobave blaga v drugo državo
članico. Ob uvozu je sporočil identifikacijske številke za DDV za
posameznega prejemnika blaga iz namembne države članice (v času
spornih dobav so bile veljavne), kot dokaz, da je blago namenjeno
za dobavo v drugo državo članico, pa je priložil "izjave o
namembnosti" in "izjave o končni destinaciji", ožigosane s strani
deklariranih prejemnikov blaga. Ob naknadnem nadzoru deklaracij je
carinski organ ugotovil, da je revident opravil nekaj večjih dobav
romunskim kupcem, ki so bili za namene DDV registrirani malo pred
prvo dobavo (tudi samo 2 dni prej), in da se je več od teh kupcev
iz sistema DDV deregistriralo na isti dan (1. 8. 2010). Izvodi
prevoznih listin CMR, ki so bili predloženi kot dokaz o opravljenih
dobavah romunskim kupcem, so bili slabo vidni, nepopolno
izpolnjeni, potrditve v polju 24 teh listin (v katerem mora biti
naveden datum in kraj razkladanja blaga) pa pomanjkljive. Ugotovil
je še, da so bile prodajne vrednosti banan identične nabavnim
vrednostim, razen v nekaj primerih, kjer je šlo za minimalna
odstopanja. Na podlagi teh ugotovitev se je odločil, da od
romunskih davčnih organov pridobi podatke v postopku mednarodne
izmenjave informacij. Iz prejetih odgovorov je razvidno, da je bilo
vseh 11 romunskih prejemnikov "nedelujočih gospodarskih
subjektov".</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>11. Carinski organ prve stopnje
je upoštevaje vse navedeno zaključil, pritrdilo mu je pa tudi
Ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ, da pritožnik ni
dokazal, da je blago zapustilo območje Republike Slovenije in
prispelo k deklariranim kupcem, poleg tega pa ni ravnal dovolj
skrbno in ni izvedel osnovnih preveritev pridobiteljev in da je
spregledal indice utaje DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>12. Sodišče prve stopnje pa je
svojo sodbo oprlo predvsem na stališče, da revidentova
dobrovernost, na katero se je ta skliceval v carinskem postopku in
v tožbi, na odločitev ne vpliva, ker subjektivni element v primeru
naknadne vknjižbe DDV zaradi neizpolnitve obveznosti iz carinskega
postopka 42 ni relevantna okoliščina.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>13. Vrhovno sodišče je, ker je
ugotovilo, da je odločitev odvisna od predhodne rešitve vprašanja
glede razlage prava Evropske Unije, na podlagi tretjega odstavka v
povezavi s točko (b) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju
Evropske unije (PDEU) na SEU, ki je pristojno za razlago predpisov
Evropske Unije, naslovilo naslednja vprašanja:</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>a) Ali je uvoznik (deklarant),
ki ob uvozu uveljavlja oprostitev plačila DDV (uvoz po postopku
42), ker je blago namenjeno za dobavo v drugo državo članico,
odgovoren za plačilo DDV (če je naknadno ugotovljeno, da pogoji za
oprostitev dejansko niso bili izpolnjeni) na enak način, kot je
odgovoren za plačilo carinskega dolga?</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>b) Če je odgovor negativen, ali
je odgovornost uvoznika (deklaranta) enaka kot je odgovornost
davčnega zavezanca, ki opravi oproščeno dobavo blaga znotraj
Skupnosti iz prvega odstavka 138. člena Direktive o DDV?</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>c) Ali je treba v tem zadnjem
primeru subjektivni element uvoznika do zlorabe sistema DDV
presojati različno, kot to velja za primere dobave blaga znotraj
Skupnosti iz prvega odstavka 138. člena Direktive o DDV? Ali mora
biti ta presoja blažja - glede na to, da mora biti oprostitev
plačila DDV v carinskem postopku 42 predhodno odobrena s strani
carinskih organov ? Ali mora biti strožja - ker gre za transakcije,
ki so povezane s prvim vnosom blaga iz tretjih držav na notranji
trg Evropske unije?</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>14. SEU je s sodbo C-528/17
ugotovilo, da je treba navedena vprašanja obravnavati skupaj in da
Vrhovno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 143(l)(d)
Direktive o DDV razlagati tako, da mora v okoliščinah, v katerih je
bil davčni zavezanec, ki je uvoznik in dobavitelj, upravičen do
oprostitve DDV pri uvozu na podlagi odobritve, ki so jo pristojni
carinski organi izdali po predhodnem preverjanju na podlagi
dokazov, ki jih je predložil ta davčni zavezanec, slednji vseeno
naknadno plačati DDV, čeprav se ob naknadnem preverjanju izkaže, da
vsebinski pogoji za oprostitev niso bili izpolnjeni.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>15. V obrazložitvi je SEU med
drugim navedlo, da iz sodne prakse SEU v bistvu izhaja, da se
odgovornost dobavitelja za naknadno plačilo DDV presoja drugače od
odgovornosti uvoznika za plačilo carin. Tako mora uvoznik plačati
carino za uvoz blaga, glede katerega je izvoznik storil carinsko
kršitev, tudi če je uvoznik dobroveren in ni nikakor sodeloval pri
tej kršitvi (glej v tem smislu sodbo z dne 17. julija 1997, Pascoal
& Filhos, C-97/95, EU:C: 1997:370, 61. točka). Te sodne prakse
pa ni mogoče uporabiti za presojo vprašanja, ali je lahko
dobavitelj v okviru transakcije znotraj Unije, ki pomeni utajo,
zavezan za naknadno plačilo DDV (Teleos in drugi, C-409/04,
EU:C:2007:548, točke od 54. do 57. točka).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>16. Presodilo je, da je 43(l)(d)
člen Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem
sistemu davka na dodano vrednost, kakor je bila spremenjena z
Direktivo Sveta 2009/69/ES z dne 25. junija 2009, razlagati tako,
da v okoliščinah, v katerih je bil davčni zavezanec, ki je uvoznik
in dobavitelj, upravičen do oprostitve davka na dodano vrednost pri
uvozu na podlagi odobritve, ki so jo pristojni carinski organi
izdali po predhodnem preverjanju na podlagi dokazov, ki jih je
predložil ta davčni zavezanec, slednji ni zavezan naknadno plačati
DDV, čeprav se ob naknadnem preverjanju izkaže, da vsebinski pogoji
za oprostitev niso bili izpolnjeni, razen če se na podlagi
objektivnih elementov ugotovi, da je navedeni davčni zavezanec
vedel ali bi moral vedeti, da so bile dobave, ki so sledile
zadevnim uvozom, del utaje, ki jo je storil pridobitelj, in da ni
sprejel vseh razumnih ukrepov, ki bi jih lahko, zato da bi to utajo
preprečil, kar mora preveriti predložitveno sodišče.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>17. Ker je tako sodišče prve
stopnje pri svoji odločitvi v izpodbijani sodbi izhajalo iz
napačnega materialnopravnega izhodišča, da subjektivni element v
primeru naknadne vknjižbe DDV zaradi neizpolnitve obveznosti iz
carinskega postopka 42 ni relevantna okoliščina, se z vprašanjem,
ali je revident vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile dobave,
ki so sledile zadevnim uvozom, del utaje, ki jo je storil
pridobitelj, in da revident ni sprejel vseh razumnih ukrepov, ki bi
jih lahko, zato da bi to utajo preprečil, sploh ni ukvarjalo. Iz
tega razloga tudi ni ugotavljalo relevantnega dejanskega stanja in
se do revidentovih navedb v tej zvezi ni opredelilo, pavšalno pa je
zavrnilo tudi revidentove dokazne predloge (med drugim njegovo
zaslišanje) oziroma njegov predlog, da opravi glavno
obravnavo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>18. Zaradi navedenega je sodišče
prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, podane pa so tudi
bistvene kršitve postopka iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (14.
točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Zato je Vrhovno sodišče na
podlagi prvega odstavka 93. člena ZUS-1 in drugega odstavka 94.
člena ZUS-1 reviziji s sklepom ugodilo in razveljavilo izpodbijano
sodbo ter jo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>19. V novem postopku bo moralo
sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi ob upoštevanju
materialnopravnih izhodišč, ki jih je podalo SEU v sodbi C-528/17 z
dne 25. 10. 2018, ponovno odločiti o zadevi. Zato bo moralo zlasti
opraviti celovito presojo vseh elementov in okoliščin dejanskega
stanja spora o glavni stvari, da bi ugotovilo, ali je revident
ravnal v dobri veri in sprejel vse ukrepe, ki se lahko od njega
razumno zahtevajo, da bi se prepričal, da opravljene transakcije ne
vodijo do njegovega sodelovanja pri davčni utaji in upoštevati, da
to, da je bilo sporno blago najprej uvoženo iz tretje države, ne
utemeljuje strožjega pristopa glede revidentove odgovornosti od
tistega, ki bi se uporabil v okviru navadne transakcije znotraj EU,
kakor je urejena v prvem odstavku 138. člena Direktive o
DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>20. Vrhovno sodišče se je v
obravnavani zadevi opredelilo do vprašanj, ki so pomembna za
odločitev v zadevi, zato se do ostalih posebej ni opredelilo (prvi
odstavek 360. člena v zvezi s 383. členom Zakona o pravdnem
postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena
ZUS-1).</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>K III. točki
izreka</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>21. Odločitev o stroških
postopka je pridržana za končno odločbo na podlagi tretjega
odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena
ZUS-1.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<u><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:navy'>Področje:
DDV</span></u></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:navy'> </span></p>
</div>
<div><br clear="all" />
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<div id="edn1">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref1" name="_edn1" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[1]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Z novelo Zakona o pravdnem
postopku - ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen
in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker pa
je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve
stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017,
se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji
odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah
ZUS-1.</span></p>
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'> </p>
</div>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV