www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

ZAVEZANEC, KI SVOJE TERJATVE NI PRIJAVIL V STEČAJNEM POSTOPKU, ZAČETEM ZOPER DOLŽNIKA – Davčna osnova – Zmanjšanje DDV – Načeli davčne nevtralnosti in sorazmernosti (04.08.2020)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>Šablona</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>EVROPSKA UNIJA</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>SODIŠČE EVROPSKE UNIJE</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Sodba Sodišča Evropske unije (sedmi
senat) v zadevi: C-146/19 (veza <a href=
"http://www.ddvpoznavalec.si/dl-article-att/6251/1506" target=
"_top">Sklep Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 201/2016-23 z dne
23.01.2019</a> in <a href=
"http://www.ddvpoznavalec.si/article/4620/ref_cat/84" target=
"_top">sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1246/2015 z dne
30.03.2016</a>)</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Datum: 11.06.2020</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b><u><span style='font-size:12.0pt'>V zadevi:
SCT</span></u></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><u><span style=
'font-size:12.0pt'>Predmet spora:</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point1" id=
"point1"><span style='font-size:12.0pt'>1</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 90
Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem
sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347,
str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point2" id=
"point2"><span style='font-size:12.0pt'>2</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med SCT d.d., družbo v
stečaju, in Republiko Slovenijo glede zavrnitve, da se družbi SCT
odobri popravek zneska plačanega davka na dodano vrednost (DDV) v
zvezi z neizterjanimi terjatvami, ker ta družba teh terjatev ni
prijavila v stečajnih postopkih, začetih zoper dolžnika.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Pravni okvir</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Pravo Unije</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point3" id=
"point3"><span style='font-size:12.0pt'>3</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 90
Direktive o DDV določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Pri
preklicu naročila, zavrnitvi ali celotnem ali delnem neplačilu ali
znižanju cene po dobavi se davčna osnova ustrezno zmanjša pod
pogoji, ki jih določijo države članice.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Države
članice lahko odstopajo od odstavka 1 v primeru celotnega ali
delnega neplačila.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point4" id=
"point4"><span style='font-size:12.0pt'>4</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 273
te direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Države članice lahko določijo še druge
obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje
DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem
obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo
davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne
obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo
formalnosti pri prehodu meja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Možnost, ki je predvidena v prvem pododstavku,
se ne more uporabljati za nalaganje dodatnih obveznosti v zvezi z
izdajanjem računov, ki jih je več, kot je določeno v
poglavju 3.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Slovensko pravo</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point5" id=
"point5"><span style='font-size:12.0pt'>5</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 39,
od (2) do (4), Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju:
ZDDV-1) določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„2.      Pri
preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi
se davčna osnova ustrezno zmanjša. Davčni zavezanec lahko popravi
(zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku
DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      Davčni
zavezanec lahko tudi popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če
na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem
postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni
bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Na enak način lahko
ravna tudi davčni zavezanec, ki pridobi pravnomočni sklep sodišča o
ustavitvi izvršilnega postopka oziroma drugo listino, iz katere je
razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan
oziroma ni bil poplačan v celoti, ter davčni zavezanec, ki ni bil
poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ker je bil dolžnik
izbrisan iz sodnega registra oziroma drugih ustreznih registrov ali
predpisanih evidenc. Če davčni zavezanec naknadno prejme plačilo
ali delno plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, v
zvezi s katero je uveljavil popravek davčne osnove v skladu s tem
odstavkom, mora od prejetega zneska obračunati DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>4.      Ne glede
na prejšnji odstavek lahko davčni zavezanec popravi (zmanjša)
znesek obračunanega in neplačanega DDV od vseh priznanih terjatev,
ki jih je prijavil v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem
postopku.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point6" id=
"point6"><span style='font-size:12.0pt'>6</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 296
Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in
prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Upniki
morajo v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do
stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka,
razen tistih, za katere zakon določa, da se ne
prijavijo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>5.      Če upnik
zamudi rok za prijavo terjatve iz prvega […] odstavka tega člena,
njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in
sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Spor o glavni stvari in vprašanja za
predhodno odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point7" id=
"point7"><span style='font-size:12.0pt'>7</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Družba
SCT je za davčno obdobje april 2014 naredila popravek obračunanega
DDV v višini 272.471 EUR v zvezi z neplačanimi terjatvami, ki
jih je imela do dveh družb, zoper kateri se je junija 2013
pravnomočno končal stečajni postopek.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point8" id=
"point8"><span style='font-size:12.0pt'>8</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Pristojni
davčni organ je v okviru nadzora ugotovil, da družba SCT teh
terjatev v zadevnih stečajnih postopkih ni prijavila in da so v
skladu s členom 296 ZFPPIPP navedene terjatve prenehale. Na
podlagi tega je ugotovil, da pogoji za odobritev zmanjšanja DDV
niso izpolnjeni.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point9" id=
"point9"><span style='font-size:12.0pt'>9</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        V
okviru pritožbe družbe SCT je bilo potrjeno, da iz člena 39(3)
ZDDV-1 izhaja, da je davčni zavezanec na podlagi pravnomočnega
sklepa o zaključenem stečajnem postopku upravičen popraviti znesek
obračunanega DDV samo, če je terjatev do stečajnega dolžnika
prijavil. Davčni zavezanec naj bi s to prijavo tudi izkazal, da
terjatev še vedno obstaja, kar naj bi bilo še zlasti pomembno,
kadar gre – kot v obravnavanem primeru – za terjatve do
oseb, povezanih z davčnim zavezancem.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point10" id=
"point10"><span style='font-size:12.0pt'>10</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Prvostopenjsko
upravno sodišče, pri katerem je družba SCT vložila tožbo, je
odločbi davčne uprave potrdilo. V zvezi s tem se je oprlo na
člen 90 Direktive o DDV. Navedeno sodišče je menilo, da
odstavek 1 tega člena sicer določa, da se pri neplačilu po
dobavi davčna osnova ustrezno zmanjša, vendar da odstavek 2
navedenega člena državam članicam omogoča, da od tega odstopajo.
Slovenski zakonodajalec naj bi uporabil ravno to možnost
odstopanja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point11" id=
"point11"><span style='font-size:12.0pt'>11</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba SCT v
reviziji, ki jo je vložila pri Vrhovnem sodišču (Slovenija), trdi,
da člen 39(3) ZDDV-1 ni odstop od obveznosti, določenih v
členu 90(1) Direktive o DDV, ampak določa le pogoje, ki morajo
biti izpolnjeni za zmanjšanje davčne osnove. Tako naj pri navedenem
členu 39(3) ne bi šlo za uporabo člena 90(2) te
direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point12" id=
"point12"><span style='font-size:12.0pt'>12</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vrhovno
sodišče pojasnjuje, da člen 39(2) ZDDV-1, v katerem so našteti
primeri, v katerih se davčna osnova za DDV zmanjša, ne vključuje
primerov neplačila. Iz tega naj bi izhajalo, da je slovenski
zakonodajalec uporabil člen 90(2) Direktive o DDV in tako za
te primere določil izjemo od pravice do zmanjšanja davčne osnove za
DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point13" id=
"point13"><span style='font-size:12.0pt'>13</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar je po
mnenju tega sodišča na podlagi člena 39(3) ZDDV-1 mogoče
ugotoviti, da je slovenski zakonodajalec vseeno določil štiri
taksativno naštete primere, v katerih je zmanjšanje davčne osnove
davčnemu zavezancu dovoljeno tudi v primeru neplačila, kar naj bi
zato pomenilo „izjemo od izjeme“. Ti izjemni primeri naj bi
izhajali iz tega, da davčni zavezanec ne more doseči poplačila
svoje terjatve. Vendar naj bi se za priznanje pravice do zmanjšanja
davčne osnove za DDV od davčnega zavezanca zahtevala nekatera
ravnanja. Zadnjenavedeni naj bi moral to, da te terjatve ne more
izterjati, dokazovati z uradnimi listinami, izdanimi v ustreznem
pravnem postopku.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point14" id=
"point14"><span style='font-size:12.0pt'>14</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Navedeno
sodišče meni, da je mogoče omejitev možnosti zmanjšanja davčne
osnove za DDV, ki izhaja iz člena 39 ZDDV-1, šteti za
neskladno s členom 90(2) Direktive o DDV, saj s tem zmanjšanje
ni dovoljeno v vseh primerih, ko je neplačilo terjatve postalo
dokončno, temveč je to vezano na dodatne zahteve, ki jih mora
izpolniti davčni zavezanec.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point15" id=
"point15"><span style='font-size:12.0pt'>15</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah se Vrhovno sodišče sprašuje, ali je glede na načela, ki
urejajo sistem DDV, ob uporabi izjeme iz člena 90(2) Direktive
o DDV kljub temu dopustno zavrniti uveljavitev pravice do
zmanjšanja davčne osnove za DDV zaradi neplačila, kadar davčni
zavezanec, čeprav ni sodeloval pri davčni utaji ali izogibanju
plačilu davka, ni izkazal potrebne skrbnosti za izterjavo svoje
terjatve in za zagotovitev plačila DDV, dolgovanega
državi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point16" id=
"point16"><span style='font-size:12.0pt'>16</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Davčni
zavezanec za DDV naj bi bil namreč vselej tudi eden od gradnikov
sistema pobiranja tega davka, pri čemer naj bi za namene tega
pobiranja in odvedbe plačanega DDV deloval za državo. Če bi bila
davčnemu zavezancu pravica do zmanjšanja davčne osnove za DDV
priznana v vsakem primeru, ko terjatev ni plačana, torej tudi
tedaj, ko sam opusti svoje dolžnosti v sistemu DDV, naj bi ta s tem
prikrajšal državo za možnost pridobitve zaračunanega DDV, ki ji
pripada.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point17" id=
"point17"><span style='font-size:12.0pt'>17</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Če bi bilo
mogoče pooblastilo, ki ga je zakonodajalec Unije podelil državam
članicam, iz člena 90(2) Direktive o DDV razlagati tako, da
nacionalnemu zakonodajalcu dopušča, da omeji možnost zmanjšanja
davčne osnove za DDV zaradi dokončnega neplačila, pa se to sodišče
sprašuje, ali je treba v skladu z Direktivo o DDV davčnemu
zavezancu dati možnost, da dokaže, da te terjatve tudi ob prijavi v
stečajnem postopku ne bi bile poplačane ali da obstajajo drugi
razumni razlogi, ki upravičujejo opustitev prijave.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point18" id=
"point18"><span style='font-size:12.0pt'>18</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Nazadnje se
navedeno sodišče sprašuje, ali je mogoče šteti, da ima
člen 90(1) Direktive o DDV neposredni učinek tudi v primeru,
ko je nacionalni zakonodajalec presegel okvir dopustnega urejanja
izjem, ki jih določa člen 90(2) te direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point19" id=
"point19"><span style='font-size:12.0pt'>19</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah je Vrhovno sodišče prekinilo odločanje in Sodišču v
predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Ali je
drugi odstavek 90. člena Direktive o DDV mogoče razumeti tako,
da dopušča izjemo od pravice do zmanjšanja osnove za DDV tudi v
primeru dokončnega neplačila, če je to dokončno neplačilo posledica
opustitve dolžnega ravnanja davčnega zavezanca, na primer z
opustitvijo prijave terjatev v stečajnem postopku zoper njegovega
dolžnika kot v predmetni zadevi?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Ali je
tudi v primeru, da je taka izjema od pravice do zmanjšanja davčne
osnove za DDV dopustna, pravica do zmanjšanja davčne osnove za DDV
zaradi neplačila vseeno podana, če davčni zavezanec dokaže, da tudi
če bi prijavil terjatve v stečajnem postopku, te ne bi bile
poplačane oziroma, da so za njegovo opustitev obstajali razumni
razlogi?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      Ali ima
prvi odstavek 90. člena Direktive o DDV neposredni učinek tudi
v primeru, ko je zakonodajalec države članice presegel okvir
dopustnega urejanja izjem, ki jih določa drugi odstavek 90.
člena Direktive o DDV?“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Vprašanja za predhodno
odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Prvo in drugo
vprašanje</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point20" id=
"point20"><span style='font-size:12.0pt'>20</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati
skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 90(2) Direktive o
DDV razlagati tako, da nasprotuje ureditvi države članice, v skladu
s katero se davčnemu zavezancu zavrne pravica do zmanjšanja
plačanega DDV v zvezi z neizterljivo terjatvijo, kadar ta te
terjatve ni prijavil v stečajnem postopku, začetem zoper njegovega
dolžnika, tudi če ta davčni zavezanec dokaže, da navedena terjatev
ne bi bila izterjana, čeprav bi jo prijavil, ali da so obstajali
razumni razlogi za to, da zadevne terjatve ni prijavil.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point21" id=
"point21"><span style='font-size:12.0pt'>21</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Za odgovor
na to vprašanje je treba opozoriti, da morajo v skladu s
členom 90(1) Direktive o DDV, ki se nanaša na preklic
naročila, njegovo zavrnitev, celotno ali delno neplačilo oziroma
znižanje cene po dobavi, države članice zmanjšati davčno osnovo za
DDV in torej znesek DDV, ki ga dolguje davčni zavezanec, vsakič, ko
davčni zavezanec po sklenitvi transakcije ni prejel dela ali
celotnega plačila. Ta določba je izraz temeljnega načela Direktive
o DDV, v skladu s katerim davčno osnovo tvori dejansko prejeto
plačilo in katerega posledica je, da davčna uprava iz naslova DDV
ne more prejeti zneska, ki je višji od tistega, ki ga je prejel
davčni zavezanec (sodba z dne 6. decembra 2018, Tratave,
C-672/17, EU:C:2018:989, točka 29 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point22" id=
"point22"><span style='font-size:12.0pt'>22</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Res je, da
člen 90(2) navedene direktive državam članicam omogoča
odstopanje od tega pravila pri celotnem ali delnem neplačilu cene
transakcije. Kadar se je zadevna država članica odločila za uporabo
tega odstopanja, se tako davčni zavezanci ne morejo na podlagi
odstavka 1 tega člena sklicevati na pravico do zmanjšanja
davčne osnove za DDV (glej v tem smislu sodbo z dne 15. maja
2014, Almos Agrárkülkereskedelmi, C-337/13, EU:C:2014:328,
točka 23).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point23" id=
"point23"><span style='font-size:12.0pt'>23</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar ta
možnost odstopanja, ki je strogo omejena na primere celotnega ali
delnega neplačila, temelji na ideji, da je v nekaterih okoliščinah
in zaradi obstoječega pravnega položaja v zadevni državi članici
težko preveriti, ali protivrednost ni bila plačana, ali da je
neplačilo le začasno (sodba z dne 22. februarja 2018, T-2,
C-396/16, EU:C:2018:109, točka 37 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point24" id=
"point24"><span style='font-size:12.0pt'>24</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Navedena
možnost odstopanja je tako namenjena le temu, da državam članicam
omogoči boj proti negotovosti, povezani z izterjavo dolgovanih
zneskov, in ne ureja vprašanja, ali je mogoče, da se v primeru
dokončnega neplačila davčna osnova za DDV ne zmanjša (sklep z dne
24. oktobra 2019, Porr Építési Kft., C-292/19, neobjavljen,
EU:C:2019:901, točka 22 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point25" id=
"point25"><span style='font-size:12.0pt'>25</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Priznanje
možnosti državam članicam, da v takem primeru izključijo vsakršno
zmanjšanje davčne osnove za DDV, bi bilo namreč v nasprotju z
načelom nevtralnosti DDV, iz katerega zlasti izhaja, da je treba
podjetje kot pobiralca davka za državo v celoti razbremeniti davka,
ki ga je dolžno ali ga je plačalo v okviru svojih ekonomskih
dejavnosti, za katere se plača DDV (sklep z dne 24. oktobra
2019, Porr Építési Kft., C-292/19, neobjavljen, EU:C:2019:901,
točka 23 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point26" id=
"point26"><span style='font-size:12.0pt'>26</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sodišče je v
zvezi s tem razsodilo, da položaja, za katerega je značilno
dokončno zmanjšanje obveznosti dolžnika do njegovih upnikov, ni
mogoče opredeliti kot „neplačilo“ v smislu člena 90(2)
Direktive o DDV (sklep z dne 24. oktobra 2019, Porr Építési
Kft., C-292/19, neobjavljen, EU:C:2019:901, točka 25 in
navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point27" id=
"point27"><span style='font-size:12.0pt'>27</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tako mora v
takem primeru država članica dovoliti zmanjšanje davčne osnove za
DDV, če lahko davčni zavezanec dokaže, da je terjatev, ki jo ima do
svojega dolžnika, dokončno neizterljiva (sklep z dne
24. oktobra 2019, Porr Építési Kft., C-292/19, neobjavljen,
EU:C:2019:901, točka 29).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point28" id=
"point28"><span style='font-size:12.0pt'>28</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V
obravnavanem primeru je očitno, da gre v postopku v glavni stvari
za take terjatve.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point29" id=
"point29"><span style='font-size:12.0pt'>29</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker te
terjatve v stečajnih postopkih, začetih zoper zadevne dolžnike,
niso bile prijavljene, so v skladu s členom 296(5) ZFPPIPP
navedene terjatve prenehale, ta opustitev pa je zato povzročila
dokončno zmanjšanje obveznosti navedenih dolžnikov do družbe SCT.
Poleg tega nikakor ni sporno, da so bili ti stečajni postopki
pravnomočno končani in da terjatve, ki jih je imela družba SCT do
svojih dolžnikov, ob koncu navedenih postopkov niso bile
izterjane.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point30" id=
"point30"><span style='font-size:12.0pt'>30</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz tega
sledi, da položaja, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, ni
mogoče opredeliti za „neplačilo“ v smislu odstavka 2
člena 90 Direktive o DDV, temveč ta položaj spada na področje
uporabe odstavka 1 tega člena, iz katerega izhaja obveznost
zadevne države članice, da zmanjša davčno osnovo za DDV, ker davčni
zavezanec ni prejel plačila.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point31" id=
"point31"><span style='font-size:12.0pt'>31</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V
obravnavanem primeru pa je bila pravica do zmanjšanja davčne osnove
družbi SCT zavrnjena, ker ta družba ni spoštovala zahteve, ki
izhaja iz nacionalnega prava in v skladu s katero je to zmanjšanje
pogojeno s tem, da davčni zavezanec neizterjane terjatve prijavi v
stečajnem postopku.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point32" id=
"point32"><span style='font-size:12.0pt'>32</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Slovenska
vlada navaja, da taka zahteva temelji na členu 90(1) in
členu 273 Direktive o DDV, ki državam članicam priznavata
diskrecijsko pravico pri določitvi pogojev in obveznosti, ki jih
morajo pri davčnih organih izpolniti davčni zavezanci, da bi se jim
davčna osnova zmanjšala.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point33" id=
"point33"><span style='font-size:12.0pt'>33</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba poudariti, da se v skladu s členom 90(1)
Direktive o DDV davčna osnova ustrezno zmanjša pod pogoji, ki jih
določijo države članice.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point34" id=
"point34"><span style='font-size:12.0pt'>34</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
lahko države članice na podlagi člena 273 te direktive
določijo obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno
pobiranje DDV in za preprečevanje utaj, med drugim pod pogojem, da
se ta možnost ne uporablja za nalaganje dodatnih obveznosti v zvezi
z izdajanjem računov poleg tistih obveznosti, ki so določene v
poglavju 3 navedene direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point35" id=
"point35"><span style='font-size:12.0pt'>35</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na to,
da člen 90(1) in člen 273 Direktive o DDV zunaj v njiju
začrtanih meja ne določata niti pogojev niti obveznosti, ki jih
lahko določijo države članice, je s tema določbama državam članicam
podeljeno polje proste presoje, zlasti v zvezi s formalnostmi, ki
jih morajo pri davčnih organih izpolniti davčni zavezanci, da bi se
jim davčna osnova zmanjšala (sodba z dne 6. decembra 2018,
Tratave, C-672/17, EU:C:2018:989, točka 32 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point36" id=
"point36"><span style='font-size:12.0pt'>36</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar lahko
ukrepi za preprečevanje utaj ali izogibanja plačilu davka načeloma
določajo odstopanja od pravil o davčni osnovi le v mejah, nujno
potrebnih za dosego tega posebnega cilja. Na cilje in načela
Direktive o DDV morajo namreč vplivati čim manj in se torej ne
smejo uporabiti na način, ki bi ogrozil nevtralnost DDV (sodba z
dne 6. decembra 2018, Tratave, C-672/17, EU:C:2018:989,
točka 33 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point37" id=
"point37"><span style='font-size:12.0pt'>37</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato je
pomembno, da se formalnosti, ki jih morajo izpolniti davčni
zavezanci, da bi pri davčnih organih izvrševali pravico do
zmanjšanja davčne osnove za DDV, omejijo na tiste, ki omogočajo
dokazovanje, da po sklenitvi transakcije plačilo – delno ali v
celoti – dokončno ne bo prejeto. V zvezi s tem morajo
nacionalna sodišča preveriti, ali je tako pri formalnostih, ki jih
zahteva zadevna država članica (sodba z dne 6. decembra 2018,
Tratave, C-672/17, EU:C:2018:989, točka 34 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point38" id=
"point38"><span style='font-size:12.0pt'>38</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V
obravnavanem primeru lahko zahteva, kot je ta v postopku v glavni
stvari, ki ustrezno zmanjšanje davčne osnove v primeru neplačila
pogojuje s tem, da davčni zavezanec neporavnano terjatev prijavi v
stečajnem postopku, začetem zoper dolžnika, načeloma prispeva k
pravilnemu pobiranju DDV in preprečevanju utaj ter k odpravi
nevarnosti izgube davčnih prihodkov, s čimer se uresničujejo
legitimni cilji iz člena 90(1) in člena 273 Direktive o
DDV (glej v tem smislu sodbi z dne 26. januarja 2012, Kraft
Foods Polska, C-588/10, EU:C:2012:40, točki 32 in 33, ter
z dne 6. decembra 2018, Tratave, C-672/17, EU:C:2018:989,
točki 35 in 36).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point39" id=
"point39"><span style='font-size:12.0pt'>39</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar je
treba glede, prvič, cilja preprečevanja utaj – tudi če se
lahko z zahtevo, kot je ta v postopku v glavni stvari, prepreči
škoda za državo, kadar pasivnost davčnega zavezanca, ki svoje
terjatve ni prijavil v stečajnem postopku, izhaja iz ravnanj, ki
razkrivajo dogovarjanje med tem davčnim zavezancem in njegovim
dolžnikom – poudariti, da uporaba te zahteve povzroči
sistematično zavračanje pravice do zmanjšanja davčne osnove v
primeru neprijave, kar pomeni splošno domnevo o obstoju utaje, ki
presega to, kar je potrebno za doseganje cilja preprečevanja utaj
(glej po analogiji sodbo z dne 7. septembra 2017, Eqiom in
Enka, C-6/16, EU:C:2017:641, točka 31 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point40" id=
"point40"><span style='font-size:12.0pt'>40</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Dodati je
treba, da glede na spis, ki je na voljo Sodišču, iz dejanskega
stanja v sporu o glavni stvari ni razviden noben indic o davčni
utaji ali zlorabi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point41" id=
"point41"><span style='font-size:12.0pt'>41</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede,
drugič, cilja odprave nevarnosti izgube davčnih prihodkov je treba
navesti, da ker neprijava terjatve v stečajnem postopku, začetem
zoper dolžnika, pomeni, da ta terjatev v skladu s
členom 296(5) ZFPPIPP v razmerju do stečajnega dolžnika
preneha, davčni zavezanec nujno izgubi možnost, da bi dosegel vsaj
delno izterjavo svoje terjatve, kar – glede na
okoliščine – pomeni škodo za zadevno državo
članico.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point42" id=
"point42"><span style='font-size:12.0pt'>42</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega,
kot je navedla slovenska vlada, ne da bi se ji v zvezi s tem
oporekalo, se zgolj prijava terjatve v stečajnem postopku z vidika
finančnega in administrativnega bremena ne more šteti za pretirano
zavezujočo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point43" id=
"point43"><span style='font-size:12.0pt'>43</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar če
davčni zavezanec dokaže, da njegova terjatev ne bi bila izterjana,
tudi če bi jo prijavil, izključitev zmanjšanja davčne osnove in
naložitev bremena temu davčnemu zavezancu glede zneska DDV, ki ga v
okviru svojih ekonomskih dejavnosti ni prejel, presega meje
tistega, kar je nujno potrebno za doseganje cilja odprave
nevarnosti izgube davčnih prihodkov (glej v tem smislu sodbo z dne
8. maja 2019, A-PACK CZ, C-127/18, EU:C:2019:377,
točka 27). V tem primeru se namreč s prijavo zadevne terjatve
ne bi mogla preprečiti nobena dodatna škoda za državo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point44" id=
"point44"><span style='font-size:12.0pt'>44</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
glede vprašanja predložitvenega sodišča, ali mora imeti davčni
zavezanec možnost zmanjšati davčno osnovo, tudi kadar so za
neprijavo terjatve obstajali razumni razlogi, niti iz predložitvene
odločbe niti iz stališč, predloženih Sodišču, ni razvidno, da bi se
v obravnavnem primeru družba SCT v okviru davčnega postopka
sklicevala na take razloge. Ker med tem primerom in predmetom spora
o glavni stvari ni povezave, navedenega primera ni treba
obravnavati.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point45" id=
"point45"><span style='font-size:12.0pt'>45</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na vse
zgornje preudarke je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti,
da je treba člen 90(1) in člen 273 Direktive o DDV
razlagati tako, da nasprotujeta ureditvi države članice, v skladu s
katero se davčnemu zavezancu zavrne pravica do zmanjšanja plačanega
DDV v zvezi z neizterljivo terjatvijo, kadar ta te terjatve ni
prijavil v stečajnem postopku, začetem zoper njegovega dolžnika,
tudi če ta davčni zavezanec dokaže, da navedena terjatev ne bi bila
izterjana, čeprav bi jo prijavil.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b><i>Tretje vprašanje</i></b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point46" id=
"point46"><span style='font-size:12.0pt'>46</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje o posledicah, ki bi
jih bilo treba izpeljati iz domneve, da bi bila zahteva, ki
ustrezno zmanjšanje davčne osnove v primeru neplačila pogojuje s
tem, da davčni zavezanec neporavnano terjatev prijavi v stečajnem
postopku, začetem zoper dolžnika, v nasprotju s členom 90(1)
Direktive o DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point47" id=
"point47"><span style='font-size:12.0pt'>47</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba spomniti, da mora nacionalno sodišče pri uporabi
nacionalnega prava to pravo razlagati, kolikor je mogoče, ob
upoštevanju besedila in namena zadevne direktive, da bi se dosegla
v njej določeni rezultat in s tem skladnost s členom 288,
tretji odstavek, PDEU. Ta obveznost skladne razlage nacionalnega
prava je namreč neločljivo povezana s sistemom Pogodbe DEU, ker
nacionalnemu sodišču omogoča, da v okviru svoje pristojnosti
zagotovi polni učinek prava Unije, kadar odloča v sporih, ki so mu
predloženi (sodba z dne 6. julija 2017, Glencore Agriculture
Hungary, C-254/16, EU:C:2017:522, točka 34 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point48" id=
"point48"><span style='font-size:12.0pt'>48</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Če
nacionalno sodišče ne more razlagati nacionalne ureditve v skladu z
zahtevami prava Unije, ima to sodišče, ki odloča v okviru svoje
pristojnosti, kot organ države članice dolžnost, da v sporu, ki mu
je predložen, ne uporabi nobene nacionalne določbe, ki je v
nasprotju z določbo prava Unije z neposrednim učinkom (sodba z dne
19. decembra 2019, Deutsche Umwelthilfe, C-752/18,
EU:C:2019:1114, točka 42 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point49" id=
"point49"><span style='font-size:12.0pt'>49</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede
člena 90(1) Direktive o DDV, kot je bil naveden v
točki 33 te sodbe, je treba navesti, da ta člen določa, da se
v primerih, na katere se nanaša, davčna osnova ustrezno zmanjša pod
pogoji, ki jih določijo države članice.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point50" id=
"point50"><span style='font-size:12.0pt'>50</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Čeprav ta
člen državam članicam pri določitvi ukrepov, ki omogočajo določitev
zneska zmanjšanja, tako dopušča neko polje proste presoje, je
Sodišče presodilo, da to ne vpliva na natančnost in nepogojnost
obveznosti priznanja pravice do zmanjšanja davčne osnove v
primerih, na katere se nanaša navedeni člen. Zato ta člen
izpolnjuje pogoje za neposredni učinek (sodba z dne 15. maja
2014, Almos Agrárkülkereskedelmi, C-337/13, EU:C:2014:328,
točka 34 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point51" id=
"point51"><span style='font-size:12.0pt'>51</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na
zgoraj navedeno je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je
treba člen 90(1) Direktive o DDV razlagati tako, da mora
nacionalno sodišče v skladu s svojo obveznostjo, da sprejme vse
ustrezne ukrepe za zagotovitev izvrševanja te določbe, nacionalno
pravo razlagati v skladu s to določbo, ali če taka skladna razlaga
ni mogoča, da ne sme uporabiti nobenega nacionalnega predpisa,
uporaba katerega bi privedla do rezultata, ki bi bil v nasprotju z
navedeno določbo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Stroški</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point52" id=
"point52"><span style='font-size:12.0pt'>52</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker je ta
postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v
postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih
strank, se ne povrnejo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:center'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat)
razsodilo:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>1.      <b>Člen 90(1)
in člen 273 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne
28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
je treba razlagati tako, da nasprotujeta ureditvi države članice, v
skladu s katero se davčnemu zavezancu zavrne pravica do zmanjšanja
plačanega davka na dodano vrednost v zvezi z neizterljivo
terjatvijo, kadar ta te terjatve ni prijavil v stečajnem postopku,
začetem zoper njegovega dolžnika, tudi če ta davčni zavezanec
dokaže, da navedena terjatev ne bi bila izterjana, čeprav bi jo
prijavil.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      <b>Člen 90(1)
Direktive 2006/112 je treba razlagati tako, da mora nacionalno
sodišče v skladu s svojo obveznostjo, da sprejme vse ustrezne
ukrepe za zagotovitev izvrševanja te določbe, nacionalno pravo
razlagati v skladu s to določbo, ali če taka skladna razlaga ni
mogoča, da ne sme uporabiti nobenega nacionalnega predpisa, uporaba
katerega bi privedla do rezultata, ki bi bil v nasprotju z navedeno
določbo.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV