www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
Davčni zavezanci
so v letu 2019 Finančni upravi RS plačali 954,1 milijona evrov
dajatev več kakor v letu 2018
 
Po prvih znanih
podatkih je Finančne uprava RS v letu 2019 pobrala 17,568 milijard
evrov prihodkov, kar je za 954,1 milijona evrov oziroma za 5,7 %
več kot so bili pobrani prihodki v letu 2018. Dokončni podatki bodo
znani po zaključnem računu v začetku februarja 2020. Finančna
uprava RS bo za namen povečevanja prihodkov še naprej nadgrajevala
svoje ukrepe, tako na storitveni ravni kot pri nadzoru.
 
Doseganje stopenj
rasti pobranih javnofinančnih prihodkov, ki presegajo stopnjo
gospodarske rasti, zahteva usklajeno izvajanje vseh že začrtanih
aktivnosti, izmed katerih izpostavljamo predvsem izboljšanje
servisa za zavezance (vzpostavitev mobilne aplikacije, širitev
plačilnih metod, tesnejše sodelovanje s strokovnimi deležniki,
davčno opismenjevanje mladih…) ter izboljšanje nadzornih metod
(uporaba prediktivnih modelov in umetne inteligence, uporaba
podatkov iz mednarodne izmenjave, uporaba mobilnih aplikacij za
izvajanje postopkov na terenu…).
 
Primerjalno gledano
so v letu 2019 vse štiri blagajne javnega financiranja: proračun
države, ZPIZ, ZZZS in proračuni občin prejele več sredstev. Prav
tako so pri vseh vrednostno pomembnejših vrstah dajatev prihodki
višji, z izjemo trošarin.
 
Prispevki za
socialno varnost za zagotavljanje pravic iz pokojninskega,
invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, ki se pretežno
vplačujejo v blagajno ZPIZ in ZZZS, v manjšem obsegu pa tudi v
proračun države, so porasli za 470 milijonov evrov oziroma
za 7,2 % in v skupnem znesku presegli 7,0 milijard evrov
vplačil.
 
Posebej pozitivne
rezultate izkazujejo davki na dohodek in dobiček s skupaj 9,4 %
rastjo; med njimi zaradi obsega in rasti posebej izstopata
dohodnina s 145 milijonov evrov več vplačanimi prihodki oziroma 5,9
% rastjo in davek na dohodek od pravnih oseb s 144 milijonov evrov
več vplačanimi prihodki oziroma 17,0 % rastjo v letu 2019.
 
Porast v vrednosti
112 milijonov evrov oziroma 1,9 % je zaznan tudi na domačih davkih
na blago in storitve. Davek na dodano vrednost je glede na
predhodno leto višji za 2,8 % oziroma 104 milijonov evrov.
Trošarine so bile realizirane v višini 1,560 milijard evrov kar je
16 milijonov evrov oziroma 1,1 % manj kot leto prej.
 
Stopnja rasti
pobranih dajatev (5,7 %) presega stopnjo gospodarske rasti, ki je v
prvih treh četrtletjih leta 2019 znašala 2,7 % (vir SURS) glede na
leto 2018. Poleg ugodnih gospodarskih razmer so k dvigu stopnje
prostovoljnega plačevanja dajatev prispevali tudi zakonodajni
ukrepi, namenjeni poenostavitvam poslovanja ter ukrepi davčnega
organa, usmerjeni v zagotavljanje čim bolj preprostega
izpolnjevanja obveznosti za zavezance. Delež prostovoljno plačanih
dajatev, pri čemer se za prostovoljna šteje vse poravnave
obveznosti do začetka izvršbe, se namreč povečuje bolj kot je letni
prirast plačanih prihodkov. Ob upoštevanju neplačanega aktivnega
davčnega dolga za zadnjih 10 let in dolga, ki ga je izterjala v
izvršbi, Finančna uprava RS ugotavlja, da je bilo v letu 2019
prostovoljno plačanih obveznosti več kot 95 %.
 
Finančna uprava RS si z namenom
povečanja učinkovitosti pri pobiranju dajatev prizadeva za
izboljšanje storitev namenjenih davkoplačevalcem, povečanje
avtomatične izmenjave podatkov, ki omogoča celovitejšo in lažjo
odmero dajatev, ukrepov izterjave in sistematičnih in
ciljnih nadzorov po
posameznih segmentih obdavčitve. Finančna uprava RS z
informiranjem, medijskimi pozivi, vzpodbujanjem (samo) prijav
obdavčljivih prihodkov, sistematičnim in hitrim opominjanjem
izpolnjevanja obveznosti in ukrepi izterjave, ki so stroškovno manj
obremenilni za zavezance (npr. poboti vračil in dolgov),
dostopnejšim pregledom do stanja odprtega dolga za plačilo,
posredno vpliva na povečevanje prostovoljnosti poravnave dajatev. V
letu 2019 je Finančna uprava RS pričela zavezance, ki so uporabniki
mobilne aplikacije eDavki, obveščati o izteku roka za plačilo
določenega davka tik pred iztekom roka ter o neobračunanih in
neplačanih prispevkih za socialno varnost.
 
Trend zviševanja
pobranih prihodkov se nadaljuje že pet let, od ustanovitve FURS v
letu 2014, skupni prirast prihodkov znaša 3,956 milijard EUR
oziroma 29,06 %.
 
Poleg pobranih
javnofinančnih prihodkov Finančna uprava RS ugotavlja tudi
nadaljnje zniževanje davčnega dolga, ki je 31. 12. 2019 znašal
1,167 milijarde evrov za vse blagajne javnega financiranja in se je
v letu 2019 znižal za 3,1 % oziroma 38 milijonov evrov.
 
Trend zniževanja
davčnega dolga se nadaljuje že pet let, od ustanovitve FURS v letu
2014, se je skupaj znižal za 254.463.764 EUR oziroma 17,91
%.
 
V spodnji
preglednici pa je prikazan tudi trend rasti javnofinančnih
prihodkov ob hkratnem upadanju davčnega dolga ob koncu
proračunskega leta. Delež dolga v pobranih javnofinančnih prihodkih
je tako v zadnjih petih letih padel za 3,8 odstotne točke in za
2019 znaša 6,6 %.
 
Preglednica: Delež
davčnega dolga v pobranih javnofinančnih prihodkih v FURS po letih
v evrih
 
<table class="MsoNormalTable" border="1" cellspacing="0"
cellpadding="0" style='border-collapse:collapse;border:none'>
<tr>
<td width="89" valign="top" style=
'width:67.0pt;border:solid windowtext 1.0pt; background:#DFDFDF;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
 
</td>
<td width="88" style=
'width:66.2pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-left: none;background:#DFDFDF;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
2014
</td>
<td width="88" style=
'width:66.2pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-left: none;background:#DFDFDF;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
2015
</td>
<td width="88" style=
'width:66.25pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-left: none;background:#DFDFDF;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
2016
</td>
<td width="88" style=
'width:66.25pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-left: none;background:#DFDFDF;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
2017
</td>
<td width="88" style=
'width:66.25pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-left: none;background:#DFDFDF;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
2018
</td>
<td width="88" style=
'width:66.25pt;border:solid windowtext 1.0pt;border-left: none;background:#DFDFDF;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
2019
(preliminarno)
</td>
</tr>
<tr>
<td width="89" valign="top" style=
'width:67.0pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
Pobrani
javnofinančni prihodki
</td>
<td width="88" valign="bottom" style=
'width:66.2pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
13.611.469.377
</td>
<td width="88" valign="bottom" style=
'width:66.2pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
14.118.086.176
</td>
<td width="88" valign="bottom" style=
'width:66.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
14.612.161.475
</td>
<td width="88" valign="bottom" style=
'width:66.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
15.535.944.909
</td>
<td width="88" valign="bottom" style=
'width:66.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
16.613.623.060
</td>
<td width="88" valign="bottom" style=
'width:66.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
17.567.722.005
</td>
</tr>
<tr>
<td width="89" valign="top" style=
'width:67.0pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
Davčni
dolg na dan 31. 12.
</td>
<td width="88" valign="bottom" style=
'width:66.2pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
1.421.326.160
</td>
<td width="88" valign="bottom" style=
'width:66.2pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
1.386.665.046
</td>
<td width="88" valign="bottom" style=
'width:66.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
1.320.723.417
</td>
<td width="88" valign="bottom" style=
'width:66.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
1.267.045.690
</td>
<td width="88" valign="bottom" style=
'width:66.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
1.204.717.178
</td>
<td width="88" valign="bottom" style=
'width:66.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
1.166.862.396
</td>
</tr>
<tr>
<td width="89" valign="top" style=
'width:67.0pt;border:solid windowtext 1.0pt; border-top:none;padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
Delež
dolga v pobranih javnofinančnih prihodkih
</td>
<td width="88" valign="bottom" style=
'width:66.2pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
10,4
</td>
<td width="88" valign="bottom" style=
'width:66.2pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
9,8
</td>
<td width="88" valign="bottom" style=
'width:66.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
9,0
</td>
<td width="88" valign="bottom" style=
'width:66.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
8,2
</td>
<td width="88" valign="bottom" style=
'width:66.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
7,3
</td>
<td width="88" valign="bottom" style=
'width:66.25pt;border-top:none;border-left: none;border-bottom:solid windowtext 1.0pt;border-right:solid windowtext 1.0pt; padding:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt'>
6,6
</td>
</tr>
</table>
 
 
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [09.01.2020].
 
</div>
</body>
</html>

rk - 10.01.2020 - 08:37

Jaz bom vesela, ko bodo pobrali več davka od utajevalcev in dela na črno. Takrat se bomo lahko pogovarjali o uspehu.Dokler pa bodo kazni za tiste, ki delajo uradno, visoke, in za tiste, ki delajo na črno, nizke (beri vzpodbujevalne), tako dolgo se o uspehu ne moremo pogovarjati.

Mari - 10.01.2020 - 09:34

Se strinjam s predhodnim komentarjem in se poleg tega sprašujem kaj ima navadni davkoplačevalec zaradi tega več, imamo boljše storitve javnega sektorja ? vidim samo enormno povečanje mase za plače in materialne stroške za državni aparat na vseh nivojih. Je to smisel povečanja proračunskih prihodkov ?