Vlada naredila nov korak v smeri
davčne optimizacije
Vlada je danes potrdila predloge
sprememb štirih davčnih zakonov, ki predstavljajo nov korak v smeri
davčne optimizacije. S predlaganimi ukrepi bomo po razbremenitvi
regresa še dodatno razbremenili delo, s čimer krepimo konkurenčnost
poslovnega okolja, ohranjamo stabilno gospodarsko okolje ter
prispevamo k vzdržni gospodarski rasti. Predlogi med drugim
vključujejo znižanje davčne stopnje v 2. in 3. dohodninskem
razredu, dvig splošne olajšave, uvedbo linearne dodatne splošne
olajšave in uvedbo 7 % minimalne stopnje davka od dohodkov pravnih
oseb. Eno od naših vodil pri pripravi sprememb je bilo tudi, da
preprečimo negativen učinek na razpoložljivi dohodek prejemnikov
minimalne plače.
Po 100 %
razbremenitvi regresa vseh prispevkov in dohodnine do višine
povprečne plače, na podlagi katere se je država že v letošnjem letu
v korist zaposlenih odpovedala 90 milijonom evrov, vlada nadaljuje
s prizadevanji za davčno optimizacijo. V DZ tako pošilja predloge
novel Zakona o davčnem postopku, Zakona o dohodnini, Zakona o davku
od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in Zakona
o davku od dohodkov pravnih oseb.
V okviru sprememb dohodninske
lestvice bomo zvišali zgornje meje davčnih razredov in za eno
odstotno točko znižali davčno stopnjo v 2. in 3. razredu
dohodninskem razredu (na 26 % in 33 %), splošno olajšavo bomo
dvignili s 3.302,70 evra na
3.500 evrov, hkrati pa bomo uvedli tudi linearno dodatno splošno
olajšavo za nižje prejemke oziroma vse dohodke do letne višine
13.316 evrov. Z uvedbo linearnosti in dvigom splošne olajšave bomo
preprečili, da prejemniki minimalne plače zaradi letošnjega dviga
minimalne plače ne bi bili več upravičeni do najvišje dodatne
splošne olajšave. Omenjene spremembe na dohodninski strani skupaj
predstavljajo izpad v višini 138 milijonov evrov.
Na strani obremenitve kapitala bomo
uvedli 7 % minimalno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO),
s čimer bomo omejili davčno osnovo, do katere lahko podjetja
uveljavljajo davčne olajšave in prenesene izgube. Iz tega naslova
pričakujemo pozitivne učinke v višini 47 milijonov evrov. Zvišanja
nominalne stopnje DDPO v letu 2020 predlogi sprememb ne
predvidevajo.
Poleg tega bomo zvišali stopnjo
davkov za dohodke iz kapitala, za izvedene finančne instrumente in
za dohodke iz oddajanja premoženja v najem, in sicer s 25 % na 27,5
%. V primeru obdavčitve dobičkov iz kapitala in izvedenih finančnih
instrumentov velja omeniti še, da se bo zniževanje stopnje glede na
dobo imetništva spremenilo, in sicer v primeru dobe lastništva od
pet do deset let se bo stopnja znižala na 20 %, v obdobju od deset
do 15 let na 15 %, v naslednjih petih letih na 10 %, po 20 letih pa
se tako kot doslej ohranja stopnja 0. V primeru davka za dohodke iz
oddajanja premoženja v najem pa se zvišuje odstotek normiranih stroškov, ki se
priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja
premoženja v najem, in sicer z 10 % na 15 %. Iz tega naslova
načrtujemo pozitivne učinke v višini 17 milijonov evrov.
Za kritje izpada iz
naslova razbremenitve dela bodo pomembni tudi mehki ukrepi Finančne
uprave RS v smeri povečanja prostovoljnega plačevanja davkov in
izboljšanja učinkovitosti nadzornih organov. Ti se bodo odrazili
predvsem na izboljšanju izborov zavezancev za nadzor, izboljšanju
učinkovitosti na področju nadzora obračunov (prek vedno večje
uporabe podatkov iz avtomatične mednarodne izmenjave informacij)
kot tudi v zagotavljanju boljših storitev za zavezance ter
poenostavljanju upravnih postopkov (prek širitve plačilnih metod in
uvajanja mobilnih aplikacij).
Z novelo Zakona o dohodnini
znižujemo tudi višino bonitete za zasebno uporabo službenih vozil
na električni pogon, kar bo imelo pomembne učinke na promocijo
vozil na električni pogon. Uporabniki službenih vozil so tisti, ki
prevozijo nadpovprečno število kilometrov, zato je zmanjševanje
emisij pri takih uporabnikih še posebej pomembno. Pomembno je tudi,
da so vozila na električni pogon tudi energetsko varčnejša od vozil
na fosilna goriva. Boniteto znižujemo za 1,2 odstotne točke, in
sicer z 1,5 % na 0,3 % nabavne vrednosti vozila mesečno.
Vlada potrdila
spremembe pokojninske zakonodaje
Vlada je določila besedilo predloga
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju ter ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru
po rednem postopku.
Predlog zakonodajnih sprememb,
ki je v celoti usklajen s socialnimi partnerji in potrjen v okviru
Ekonomsko socialnega sveta,zasleduje dva
osnovna cilja, in sicer podaljševanje delovne aktivnosti in
zagotavljanje primernega dohodka za varno starost ter posledično
izboljšanje socialnega položaja vseh upravičencev do pravic iz
pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Posebna pozornost je posvečena
zvišanju socialne varnosti najranljivejših skupin v okviru
pokojninskega sistema.
Poglavitne spremembe zakonodaje
v okviru obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja
zajemajo:
-
zvišanje odmernega odstotka in s tem
izboljšanje socialne varnosti prejemnikov najnižje starostne,
invalidske in družinske pokojnine ter nadomestil iz invalidskega
zavarovanja,
-
spodbude za ostajanje v zavarovanju
ter
-
zagotavljanje sočasnega prejemanja
večjega dela pokojnine in opravljanja dela upokojencev.
Predlog zakonodajnih
sprememb tako zasleduje izboljšanje socialnega položaja vseh
upravičencev do pravic iz pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, z več ukrepi pa obravnava tudi izboljšanje socialnega
položaja upravičencev do pravic iz invalidskega zavarovanja.
Spremembe vključujejo zvišanje odmernega odstotka tako za moške in
ženske na 63,5 %, s tem pa tudi višjo socialno varnost za
prejemnike najnižjih pokojnin, starostnih, invalidskih, vdovskih in
družinskih pokojnin. Zvišanje odmernega odstotka bo pozitivno
vplivalo tudi na višjo odmero nadomestil iz invalidskega
zavarovanja,saj so ta po ZPIZ-1 in ZPIZ-2
dokaj nizka.
V zvezi z dvigom odmernega
odstotka je bil usklajen predlog odmerne lestvice z izhodiščnim
odstotkom 29,5% za oba spola, dodatnimi 1,36% za vsako nadaljnje
leto in 63,5% za 40 let pokojninske dobe za oba spola. Sprejet je
bil tudi predlog za uvedbo dodatnega odmernega odstotka za vsakega
rojenega ali posvojenega otroka v višini 1,36% na otroka in za
največ tri otroke, in sicer z možnostjo izbire te pravice v odnosu
do pravice znižanja starosti zaradi otrok (opcija ali/ali). Sprejet
je bil tudi predlog šestletnega prehodnega obdobja za dvig
odmernega odstotka za moške.
V zvezi z ureditvijo t.i.
»dvojnega statusa« je bil dosežen kompromisni dogovor glede
rešitve, ki jo je predlagalo MDDSZ in ki nadgrajuje obstoječi
sistem izplačevanja 20% pokojnine. Predlog predvideva, da
posameznik v prvih treh letih po izpolnitvi pogojev za starostno
upokojitev pod pogojem vključenosti v obvezno zavarovanje za polni
delovni oziroma zavarovalni čas pridobi še 40% starostne pokojnine,
po treh letih pa se ta del zniža na 20 %. Z namenom spodbujanja podaljševanja delne aktivnosti
posameznikov vsaj za 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, se
spreminja tudi določitev višine delne pokojnine. Za te
posameznike se delna pokojnina odmeri v
odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa in se nato
poviša še za sorazmerni del zneska, ki bi se lahko izplačeval
posamezniku, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev in je še
nadalje vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni
oziroma zavarovalni čas.
Obenem posodobitev zakona
vključuje tudi nujne spremembe na področju izvajanja poklicnega
zavarovanja, v slovenski pravni red pa se prenašajo tudi določbe
Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14.
decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno
pokojninsko zavarovanje.
Vir: Spletne
strani Vlade Republike Slovenije [04.10.2019].