Vlada sprejela stališče RS k Predlogu
sklepa Sveta o dovoljenju Sloveniji, da uporabi posebni ukrep, ki
odstopa od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka
na dodano vrednost
Vlada Republike
Slovenije je na podlagi
Poslovnika Vlade RS sprejela stališče RS k zadevi Predlog sklepa
Sveta o dovoljenju Sloveniji, da uporabi posebni ukrep, ki odstopa
od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na
dodano vrednost. Slovenija podpira sprejem Predloga sklepa Sveta o
dovoljenju Sloveniji, da uporabi posebni ukrep, ki odstopa od člena
287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano
vrednost, ki ukinja številne obveznosti davka na dodano vrednost za
davčne zavezance, ki poslujejo z letnim prometom do največ 50.000
evrov.
Za države članice,
ki so k Evropski uniji pristopile po 1. januarju 1978, je prag
letnega prometa določen v 287. členu Direktive Sveta 2006/112/ES. V
skladu s točko (15), znaša ta za Slovenijo 25.000 evrov. V skladu s
prvim odstavkom 395. člena Direktive Sveta 2006/112/ES Svet na
predlog Evropske komisije dovoli katerikoli državi članici, da
uvede posebne ukrepe, ki odstopajo od določb direktive, za
poenostavitev postopka obračunavanja davka ali za preprečevanje
nekaterih vrst davčnih utaj ali izogibanja davkom. Ukrepi za
poenostavitev postopka obračunavanja davka ne smejo, razen v
zanemarljivi meri, vplivati na skupni znesek davčnih prihodkov
države članice v fazi končne potrošnje.
Slovenija je v
skladu s sklepoma vlade, sprejetima na 21. redni seji dne 5. julija
2012 pod točko I.-1.19, Evropsko komisijo zaprosila za dovoljenje,
da uvede ukrep za oprostitev obveznosti v zvezi z davkom na dodano
vrednost (DDV) davčne zavezance, katerih letni promet ne presega
50.000 evrov.
Glede na
gospodarske in politične razmere, želi slovenska vlada prag letnega
prometa povišati iz 25.000 evrov na 50.000 evrov. Uvedba višjega
praga bo poenostavila sistem DDV za mala podjetja, ker bo znatno
zmanjšala obremenitev tistih podjetij, upravičenih do te ureditve,
saj jih bo oprostila številnih obveznosti v zvezi z DDV, ki veljajo
po splošni ureditvi. Gre za neobvezno ureditev.
Sklep Sveta se bo
uporabljal do začetka veljavnosti predpisov Unije o spremembah
zgornjih mej letnega prometa, do katerih so lahko davčni zavezanci
oproščeni plačila DDV, oz. do 31. 12. 2015, če ta datum nastopi
prej.
Navedena sprememba
je že upoštevana v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o
davku na dodano vrednost (ZDDV-1G; UL RS št. 83/12) v 21. in 27.
členu, zato spremembe Zakona o davku na dodano vrednost v zvezi s
tem odstopanjem niso potrebne.
Vlada sprejela Stališče RS do Predloga sklepa
Sveta, ki Portugalski dovoljuje nadaljnjo uporabo ukrepa o skupnem
sistemu DDV
Vlada Republike Slovenije je sprejela Stališča
Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o spremembi Sklepa
2010/39/EU, ki Portugalski dovoljuje nadaljnjo uporabo ukrepa
odstopanja od členov 168, 193 in 250 Direktive 2006/112/ES o
skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Republika Slovenija ne
nasprotuje Predlogu sklepa Sveta.
S predlogom bi se Portugalski republiki
dovolila nadaljnja uporaba ukrepa (prvič odobreno leta 2004 in
kasneje, v letu 2010), ki odstopa od členov 168, 193 in 250
Direktive 2006/112/ES. Določenim pooblaščenim podjetjem bi se lahko
naložila obveznost za DDV na blago, ki ga končnim potrošnikom
dobavljajo prodajalci na drobno, ki delujejo kot posredniki, tako
da bi se tem določenim podjetjem omogočila pravica do odbitka DDV,
ki so ga dolžni plačati ali so ga plačali ti prodajalci na drobno
za nakup zadevnega blaga. Prav tako bi se na pooblaščena podjetja
prenesla obveznost predložitve obračuna DDV v zvezi z dobavo
zadevnega blaga s strani pooblaščenih podjetij prodajalcem na
drobno in s strani prodajalcev na drobno končnim
potrošnikom.
Posebni ukrep se lahko uporablja samo za
podjetja, katerih celotni letni promet izhaja iz prodaje od vrat do
vrat, ki jo opravljajo prodajalci na drobno, ki poslujejo v svojem
imenu in za svoj račun, pod pogojem, da so vsi proizvodi, ki jih
prodaja podjetje, navedeni na vnaprej pripravljenem ceniku, ki se
uporablja na stopnji končne potrošnje, podjetja pa svoje proizvode
prodajajo neposredno prodajalcem na drobno, ti pa nato neposredno
končnim potrošnikom.
Ta posebna ureditev zagotavlja, da je DDV,
pobran na stopnji trgovine na drobno za prodajo proizvodov iz teh
podjetij, dejansko plačan ministrstvu za finance, in tako
preprečuje davčne goljufije. Prav tako olajšuje delo davčne uprave
s poenostavitvijo načinov pobiranja DDV in zmanjšanjem obveznosti
prodajalcev na drobno v zvezi z DDV.
Uporabo in potrebo po ukrepu za odstopanje mora
Portugalska republika v primeru kakršne koli zahteve po podaljšanju
ponovno preučiti ter o njima pripraviti poročilo. Sklep bo prenehal
veljati 31. decembra 2015.
Vlada sprejela Stališče RS do Predloga sklepa
Sveta o odobritvi Belgiji, da uporabi poseben ukrep o skupnem
sistemu DDV
Vlada Republike Slovenije je sprejela Stališča
Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o odobritvi Belgiji,
da uporabi poseben ukrep, ki odstopa od člena 285 Direktive
2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost,
54924-51/2012. Republika Slovenija ne nasprotuje Predlogu sklepa
Sveta o odobritvi Belgiji.
Belgija je Komisijo zaprosila za dovoljenje, da
uvede ukrep za oprostitev davčnih zavezancev, katerih letni promet
ne presega 25.000 EUR. DDV Direktiva državam članicam omogoča, da
uporabijo posebne ureditve za mala podjetja, vključno z
oprostitvijo davčnih zavezancev, ki ne dosegajo določene višine
letnega prometa.Ta oprostitev pomeni, da davčnemu zavezancu ni
treba obračunati DDV na dobavljeno blago, zato pa ga tudi ne more
odbiti.
Glede na sedanje gospodarske in politične
razmere, želi belgijska vlada prag letnega prometa povišati iz 5000
EUR na 25.000 EUR, in sicer z možnostjo povišanja, da se ohrani
njegova realna vrednost. Uvedba višjega praga bo poenostavila
sistem DDV za mala in srednja podjetja, zmanjšala breme tistih
podjetij, ki so upravičena do te ureditve in jih razrešila
številnih obveznosti v zvezi z DDV po splošni ureditvi. Sklep Sveta
se bo uporabljal do začetka veljavnosti direktive o spremembah
zgornjih mej letnega prometa, do katerih so lahko davčni zavezanci
oproščeni plačila DDV, oz. do 31.12.2015, če ta datum nastopi
prej.
Vlada RS o predlogu Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o prekrških
Vlada RS je na redni seji dne 12. decembra 2012
sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
prekrških.
Eden glavnih ciljev predlaganega Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških je poenostavitev
hitrih postopkov o prekrških in hkrati tudi poenostavitev
poslovanja prekrškovnih organov. Izhajajoč iz tega, bodo postopki
bolj ekonomični, posledično pa se bo zmanjšala tudi finančna
obremenitev državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti.
Obenem se zagotavlja hitrejše zaključevanje postopkov o prekršku,
kar ima za posledico tudi zmanjševanje zaostankov.
S spremembami se omogoča večja operativnost
prekrškovnih organov in organov, ki zagotavljajo izvrševanje odločb
o prekrških, ter lažje poravnavanje izrečenih glob in nastalih
stroškov postopka, vključno s sodnimi taksami. V pravni red RS se
prenaša Direktiva 2011/82/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
25. oktobra 2011 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih
prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu in na tej
podlagi omogoča poenostavljeno reševanje kršitev, storjenih z
vozili registriranimi v državah članicah EU.
Z namenom pospešitve in poenostavitve dela
pristojnih organov se razširjajo možnosti skupnega obravnavanja
prekrškov iz hitrega in iz rednega sodnega postopka z istim
obdolžilnim predlogom. Zakonske določbe se prilagajajo spremenjenim
delovnim področjem državnih organov, ki opravljajo izterjavo
neplačanih glob. S predlaganimi spremembami se odpravljajo v praksi
zaznane pomanjkljivosti ali nejasnosti veljavnega besedila zakona
in na tej podlagi izboljšujejo obstoječe procesne
rešitve.
Navedeni zakonodajni cilji bodo po predlogu
zakona doseženi z naslednjimi spremembami in
dopolnitvami:
-
rok za izbris kazenskih
točk se iz treh let spreminja na dve leti,
-
rok za izdajo plačilnega
naloga za prekršek, ugotovljen s stacionarnimi ali premičnimi
napravami za ugotavljanje prekoračitve hitrosti, se spreminja na 30
dni,
-
jasnejše določbe o
prekršku neznatnega pomena, ki bodo olajšale odločanje prekrškovnih
organov pri izreku opozorilnih sankcij,
-
uvedba enotnega
plačilnega naloga (57. člen), ki omogoča hitrejše odločanje, pri
čemer načelo kontradiktornosti in pravica kršitelja do izjave
ostajata na sedanji ravni,
-
dopolnitev določb glede
obvestila o prekršku s področja ustavljanja in parkiranja vozil
tako, da se omogoča takojšnje plačilo globe brez naknadne izdaje
plačilnega naloga,
-
širše možnosti enotnega
postopka o prekršku pred sodiščem za prekrške,
-
uskladitev izobrazbenih
pogojev, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena uradna oseba za
izdajo odločbe o prekršku ali plačilnega naloga, s področno
zakonodajo,
-
vključitev vseh izdatkov,
ki so nastali v zvezi z zasegom in odvzemom predmetov med stroške
postopka,
-
odmera sodne takse že v
odločbi, s katero je (meritorno) odločeno o prekršku, z odpravo
posebnega naloga za plačilo sodne takse,
-
možnost plačila stroškov
postopka na obroke,
-
olajšano plačevanje globe
in stroškov postopka na ustrezne račune, v okviru tehničnih
možnosti tudi z
negotovinskimi plačilnimi sredstvi,
-
omogoča se sodišču, da iz
utemeljenih razlogov ne določi uklonilnega zapora ali da ustavi
njegovo izvrševanje, postopek za izrek uklonilnega zapora pa se
izključuje, če gre za neplačano globo, ki ne presega 120
evrov,
-
doslednejše spremljanje
in ukrepanje glede izpolnjevanja obveznosti storilca, ki v
preizkusni dobi uresničuje pravico do vožnje na podlagi odložitve
izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja,
-
novo (7.a) poglavje
zakona, ki ureja postopek v primeru prekrškov, ki jih storijo
storilci z registriranim motornim vozilom v drugi državi članici
Evropske unije.
Vlada Republike Slovenije daje soglasje k
Spremembam in dopolnitvam Splošnih pogojev poslovanja Javnega
sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, ki jih
je sprejel Nadzorni svet Javnega sklada za razvoj kadrov in
štipendije na svoji 32. seji dne 26. 10. 2012
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije
je do sedaj na podlagi 9. člena Splošnih pogojev poslovanja javnega
sklada imenoval posebno komisijo za vsak javni razpis, tudi tam,
kjer to ni niti ekonomično niti smiselno. Z dodajanjem besede
"lahko" se trenutna zahteva, da komisija vodi vsak javni razpis,
spremeni tako, da javni razpis lahko vodi komisija, ni pa to
obvezno. Komisijo direktor sklada imenuje za tiste javne razpise,
kjer je to smiselno in potrebno, pri drugih javnih razpisih, kjer
to ni smiselno, pa bi postopek vodila in v njem odločala uradna
oseba sklada.
Naslednja sprememba temelji na zahtevah
Evropske komisije za spremembo upravičencev. Sprememba se nanaša na
obveznosti držav članic Evropske unije, ki izhajajo iz 18., 21. in
45. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ter Uredbe (EU)
492/2011 in 24. člena Direktive 2004/38/ES v povezavi z načelom
nediskriminacije in državljanstva unije ter načelom prostega
gibanja delavcev.
Gre za besedilo, usklajeno s pristojnim organom
pri Evropski komisiji, s katerim se določi delno ali polno
izenačitev državljanov drugih držav članic EU z državljani
Republike Slovenije pri pridobivanju štipendij Ad futura, ki so
bile do sedaj namenjene izključno državljanom Republike Slovenije.
Pri tem se obveznost zaposlitve po zaključenem izobraževanju
ohranja enako tako za državljane Republike Slovenije kot za
državljane drugih držav članic EU.
Po njihovem mnenju je namreč določilo, da so do
štipendij iz programov Ad futura upravičeni le slovenski
državljani, neskladno z direktivami Evropske unije, zato zahtevajo,
da se upravičenci ustrezno razširijo skladno z direktivami
EU.
Vir: Povzeto po spletnih
straneh Vlade RS [18.12.2012].