Vlada sprejela
stališče RS k zadevi Predlog izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Republiki
Litvi za uporabo ukrepa odstopanja od člena 287 Direktive Sveta 2006/112/ES o
skupnem sistemu davka na dodano vrednost
Vlada
RS je na redni seji dne 14. 4.2011 sprejela stališče Republike Slovenije k
zadevi Predlog izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Republiki Litvi za uporabo
ukrepa odstopanja od člena 287 Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu
davka na dodano vrednost - 8266/11.
Republika
Slovenija ne nasprotuje Predlogu izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju
Republiki Litvi za uporabo ukrepa odstopanja od 287. člena Direktive Sveta
2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Z navedenim odstopanjem
se Republiki Litvi dovoli oprostitev plačila davka na dodano vrednost za davčne
zavezance, katerih letni promet ne presega zneska 45.000 evrov v protivrednosti
nacionalne valute na dan njenega pristopa k Evropski uniji.
Republika
Litva je Komisijo zaprosila za dovoljenje, da oprosti plačila davka na dodano
vrednost davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 45.000 evrov. Za
Litvo je sicer v 287. členu Direktive Sveta 2006/112/ES določen prag v znesku
29.000 evrov. Ta oprostitev pomeni, da davčnemu zavezancu ne bo treba
obračunavati DDV za dobavljeno blago, zato pa ne bo upravičen odbiti vstopnega
DDV.
Odstopanje
je namenjeno poenostavitvi sistema DDV za mala podjetja, katerih letni
obdavčljivi promet ne presega navedenega zneska. Ukrep bo znatno zmanjšal breme
tistih podjetij, ki so upravičena do tega sistema in jih razrešil številnih
obveznosti, kot so sicer predvidene po splošni ureditvi. Uporaba navedene
ureditve za davčne zavezance ne bo obvezna.
Po
podatkih Litve bo učinek na skupni znesek prihodkov iz naslova DDV, zbranih na
končni stopnji porabe, zanemarljiv.
Odstopanje
bi veljalo od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2014 ali do začetka veljavnosti
direktive o pragu letnega prometa, pod katerim je davčni upravičenec lahko
oproščen DDV, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.
Vlada potrdila prvo
letno poročilo o izvajanju Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji
Vlada
RS je potrdila prvo letno poročilo o izvajanju Zakona o razvojni podpori
Pomurski regiji za leto 2010.
Glede
izvajanja ukrepov Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji sta bila v javnosti
najbolj vidna instrumenta dva javna razpisa za začetne investicije podjetij
s ciljem ustvarjanja novih delovnih
mest v skupni vrednosti 8.460.000 evrov. Izvaja se 91 projektov. Skupna
vrednost teh investicij znaša nekaj več kot 22 milijonov evrov, od česar je
delež državne pomoči nekaj manj kot tretjina. Dve tretjini virov je zasebnih. S
projekti, ki se izvajajo, bo ustvarjenih 387 delovnih mest. Od tega je bilo v
lanskem letu dejansko izplačanih okoli 3.6 milijonov evrov in že ustvarjenih
154 delovnih mest.
Pri
davčnih spodbudah predhodni podatki kažejo, da se je obseg izkoriščenih davčnih
olajšav v Pomurski regiji iz naslova davčne olajšave za zaposlovanje in davčne
olajšave za investiranje lani povečal za 100% in dosegel okoli 7,6 milijonov
evrov. V zadnjem letu dni se je po registru AJPES število gospodarskih družb v
Pomurju povečalo za 130, število samostojnih podjetnikov posameznikov pa za
179. Rast števila podjetij je bila 7,8 oziroma 5,3-odstotna in enkrat višja od
povprečja v celotni Sloveniji.
Glede
prednostne obravnave Pomurja s strani razvojnih politik je pomemben
projekt Ministrstva za šolstvo in šport
Medpodjetniški izobraževalni center. Za razvoj podeželja so pomembne spodbude
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz programa razvoja
podeželja, ki so konec januarja letos znašale 11,7 milijonov evrov. Na razpis
Ministrstva za gospodarstvo »Razvojni centri slovenskega gospodarstva« je
prispelo 10 vlog, ki so kandidirale za 30 milijonov sredstev, namenjenih Pomurju.
Odobreni so bili projekti treh konzorcijev, v skupni vrednosti sofinanciranja
okoli 26,5 milijonov evrov iz sektorjev novi materiali, elektroindustrija in
elektronika ter energetika. Pri izbranih konzorcijih gre večinoma za podjetja
izven Pomurja, ki investirajo v Pomurju.
Vlada sprejela Program
stabilnosti – dopolnitev 2011
Vlada
RS je sprejela Program stabilnosti – dopolnitev 2011, ki se prvič oddaja
Evropski komisiji in Svetu EU po novem urniku v okviru t.i. Evropskega
semestra, do sredine aprila skupaj z Nacionalnim reformnim programom.
Mednarodna
finančna kriza, padec zunanjega povpraševanja ter finančne razmere za
poslovanje slovenskih podjetij, so močno prizadeli slovensko gospodarstvo.
Recesija, ki je nastopila v prvem četrtletju 2009, je v letu 2009 povzročila
skrčenje gospodarstva za 8,1%, kar je med največjimi negativnimi stopnjami v
evro območju. Tako močan padec je mogoče pojasniti z visoko stopnjo odprtosti
gospodarstva, strukturo izvoza in prenosom padca zunanjega povpraševanja na domačo
proizvodnjo, investicije in osebno potrošnjo. Preko postopne stabilizacije
ekonomskih razmer v Evropi in proti-ciklične fiskalne politike ob delovanju
avtomatskih stabilizatorjev, se je recesija prevesila v šibko okrevanje v letu
2010, kot ga narekujeta izvozno povpraševanje ter nadaljnji proces
razdolževanja. V obdobju 2011‑2014 je predvideno postopno okrevanje
slovenskega gospodarstva, vendar pa rast BDP do konca programskega obdobja ne
bo presegla 2,8%, in postopna normalizacija razmer na finančnih trgih. Močan
upad gospodarske aktivnosti in znižanje davkov od dohodka pravnih oseb je
povzročilo precejšno izgubo javnofinančnih prihodkov in njihov padec pod
trendno raven.
Ob
predvidenem zelo postopnem gospodarskem okrevanju in počasni normalizaciji pogojev
na finančnih trgih, so cilji politike v obdobju 2011-2014:
-
fiskalna konsolidacija, usmerjena v ukrepe za zmanjšanje in racionalizacijo
odhodkov, ki bodo zagotovili zmanjšanje presežnega primanjkljaja države pod 3%
BDP do leta 2013, zatem pa postopno približevanje srednjeročnemu cilju, ki je
določen kot izravnan strukturni saldo;
-
krepitev dolgoročne fiskalne konsolidacije in potencialne rasti z izvajanjem
strukturnih reform, predvsem z uveljavitvijo pokojninske reforme;
-
spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja preko izboljšanja pogojev za
delovanje podjetij ter preko ustvarjanja primernega okolja za ustvarjanje novih
delovnih mest z večjo dodano vrednostjo ter vzpodbujanjem ponovne vrnitve na
trg dela.
Program
stabilnosti za leto 2011 je prvič pripravljen v okviru t.i. Evropskega
semestra, po katerem se programi stabilnosti in konvergenčni programi
predložijo Evropski komisiji v mesecu aprilu. Program stabilnosti upošteva
smernice za fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme, ki jih je sprejel
Evropski svet na svojem zasedanju 24. in 25. marca 2011. Dokument je
pripravljen v skladu z Uredbo Sveta 1055/2005, ki dopolnjuje Uredbo 1466/97 o
vsebini Programov stabilnosti. Dopolnitev Programa stabilnosti hkrati upošteva
spremembe v obliki in formatu programov, ki so bile sprejete v Odboru za
ekonomske in finančne zadeve septembra 2005, oktobra 2007 in septembra 2010.
Slovenija
je od 2. decembra 2009 formalno v postopku presežnega primanjkljaja in mora po
priporočilih Sveta EU iz novembra 2009 znižati primanjkljaj sektorja država na
manj kot 3% BDP do leta 2013. Glavna cilja v programu predstavljene ekonomske
politike sta zagotoviti makroekonomsko stabilnost ter javnofinančno
konsolidacijo, skladno z okrevanjem gospodarstva. V Programu stabilnosti so
opisane politike in ukrepi za znižanje primanjkljaja pod 3% BDP do leta 2013,
čemur bo sledilo postopno približevanje srednjeročnemu cilju, ki je določen kot
izravnan strukturni saldo.
Da
bi ublažila posledice krize na gospodarstvo, je Vlada za leti 2009 in 2010
sprejela vrsto začasnih ukrepov. Izvajanje v letu 2008 dogovorjenih sprememb
plačnega sistema v javnem sektorju je bilo omejeno ali odloženo. Prav tako so
bili racionalizirani izdatki za blago in storitve. Sprejeta je bila interventna
zakonodaja za omejitev rasti transferjev posameznikom. Na strani prihodkov so
bile povečane trošarine, uvedene pa so bile tudi nekatere dodatne davčne
olajšave ter skrajšan rok za vračilo davka na dodano vrednost. Konec leta 2010
je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih, s katerim se je za leto 2011
valorizacija socialnih transferjev, pokojnin in plač v javnem sektorju izvedla
v višini ene četrtine dejanske inflacije. Plače v javnem sektorju so se zaradi
ukinitve elementov plačne politike ohranile na nivoju leta 2010.
V
srednjeročnem obdobju fiskalna konsolidacija ne bo slonela na povišanju davkov,
saj bi to lahko dodatno upočasnilo gospodarsko okrevanje. Skupna davčna
obremenitev bo ostala na približno enaki ravni skozi celotno srednjeročno
obdobje, pri čemer bo vlada preučila možnosti za prestrukturiranje davkov v
smeri krepitve posrednih davkov, okoljskih dajatev ter uvedla davek na
nepremičnine. Vlada tako še naprej ostaja zavezana strategiji fiskalne
konsolidacije z ukrepi na strani odhodkov, ki jo je začrtala v predhodni
dopolnitvi Programa stabilnosti in jo nadgrajuje v pričujočem dokumentu.
Tovrstna strategija znižuje raven odhodkov sektorja države za več kot 5% BDP
skozi programsko obdobje z enakomerno porazdelitvijo bremen po letih od 2011
dalje in zagotavlja vzdržno odpravo presežnega primanjkljaja.
Za
večjo stabilnost finančnega sektorja in sproščanje kreditnega toka
gospodarstvu, so bila poleg polnega jamstva za vloge prebivalstva, uvedena
državna poroštva finančnim institucijam ter državne jamstvene sheme za podjetja
in posameznike, ki so bila z letom 2010 postopno ukinjena. Za okrepitev
zmogljivosti finančnega sistema je bila skladno z zahtevami Banke Slovenije
izvedena dokapitalizacija banke, v kateri ima država največji lastniški delež
(NLB d.d.).
Glede
na to, da je vpliv krize predvsem na trgu dela še vedno prisoten in obstaja
tveganje, da se bo začasna brezposelnost spremenila v stalno, se bodo
nadaljevali ukrepi za vzpodbujanje delovne aktivnosti vključno s programi
usposabljanja. Strukturne reforme, ki imajo lahko pozitiven vpliv na javne
finance na srednji ali dolgi rok, bodo med prioritetnimi ukrepi v programskem
obdobju 2011-2014. Med njimi je ključnega pomena predvsem implementacija
reforme pokojninskega sistema in reforma socialnovarstvenih pravic. Spremembe v
pokojninskem sistemu zajemajo predvsem formulo za indeksacijo pokojnin,
postopno zvišanje upokojitvene starosti, spodbude za daljše delo in pravičnejši
način odmere pokojnine. Prispevale bodo tako k fiskalni konsolidaciji na kratek
rok kot tudi k dolgoročni vzdržnosti javnih financ.
Slovenija
je na zasedanju Evropskega sveta konec marca 2011 pristopila k Paktu za evro.
Cilji pakta so spodbujanje konkurenčnosti in zaposlovanja, nadaljnji ukrepi za
zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ in stabilizacija finančnega
sistema. Vlada je sprejela možne zaveze v okviru dogovorjenih skupnih ciljev, o
katerih bo v prihodnjih mesecih še potekal dialog s socialnimi partnerji.
Na
področju institucionalnega ustroja javnih financ so v pripravi pomembne
novosti, ki bodo prispevale k temu, da bo proces fiskalne konsolidacije podprt
z ukrepi za povečevanje kakovosti javnih financ. Predlog novega zakona o javnih
financah uzakonja fiskalno pravilo, uvaja srednjeročni fiskalni okvir in krepi
vlogo fiskalnega sveta, kot neodvisnega telesa za spremljanje in nadzor
javnofinančne politike. S tem namerava Vlada vzpostaviti večjo fiskalno
disciplino in posledično zmanjšanje javnofinančnih nihanj ter na ta način
prispevati k dolgoročni vzdržnosti javnih financ.
|
|
|
|
|
|
CILJNI SCENARIJ ZA DRŽAVNI
PRORAČUN
|
|
|
|
|
|
|
v mio EUR
|
2010
|
2011
|
2012
|
2013
|
2014
|
|
|
|
|
|
|
A. PRIHODKI DRŽAVNEGA PRORAČUNA
|
7.549,6
|
8.080,0
|
8.472,8
|
8.906,1
|
9.246,3
|
- v % BDP
|
20,9%
|
22,0%
|
22,0%
|
22,1%
|
21,9%
|
- Davčni prihodki
|
6.249,2
|
6.541,7
|
6.960,3
|
7.311,3
|
7.704,6
|
- Neavčni prihodki
|
561,3
|
444,9
|
426,1
|
433,2
|
429,3
|
- Ostalo
|
15,7
|
34,4
|
35,9
|
36,8
|
37,6
|
- Prejeta sredstva EU
|
723,3
|
1.059,0
|
1.050,4
|
1.124,9
|
1.074,9
|
|
|
|
|
|
|
B. ODHODKI DRŽAVNEGA PRORAČUNA
|
9.280,2
|
9.780,7
|
9.879,2
|
10.020,9
|
10.070,5
|
- v % BDP
|
25,7%
|
26,6%
|
25,7%
|
24,9%
|
23,8%
|
- Iz domačih proračunskih sredstev
|
8.563,6
|
8.738,2
|
8.834,7
|
8.907,2
|
8.976,8
|
- Iz sredstev EU
|
716,6
|
1.042,5
|
1.044,5
|
1.113,7
|
1.093,7
|
|
|
|
|
|
|
C. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ
|
-1.730,6
|
-1.700,7
|
-1.406,4
|
-1.114,8
|
-824,2
|
- v % BDP
|
-4,8%
|
-4,6%
|
-3,7%
|
-2,8%
|
-1,9%
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
CILJNI SCENARIJ ZA BILANCO ŠIRŠEGA
SEKTORJA DRŽAVE
|
- po metotologiji ESA-95 -
|
|
|
|
|
|
|
v mio EUR
|
2010
|
2011
|
2012
|
2013
|
2014
|
|
|
|
|
|
|
A. PRIHODKI SEKTORJA DRŽAVA *)
|
15.314,3
|
15.697,0
|
16.222,0
|
16.824,6
|
17.354,4
|
- v % BDP
|
42,5%
|
42,7%
|
42,1%
|
41,8%
|
41,0%
|
|
|
|
|
|
|
B. ODHODKI SEKTORJA DRŽAVA *)
|
17.301,5
|
17.713,4
|
17.711,7
|
18.001,5
|
18.216,5
|
- v % BDP
|
48,0%
|
48,2%
|
46,0%
|
44,7%
|
43,1%
|
|
|
|
|
|
|
C. PRIMANJKLJAJ SEKTORJA DRŽAVA (po ESA-95)
|
-1.987,2
|
-2.016,4
|
-1.489,7
|
-1.176,9
|
-862,1
|
- v % BDP
|
-5,5%
|
-5,5%
|
-3,9%
|
-2,9%
|
-2,0%
|
|
|
|
|
|
|
D. STANJE DOLGA SEKTORJA DRŽAVA (po ESA-95)
|
13.703,9
|
15.913,6
|
17.403,3
|
18.580,2
|
19.442,2
|
- v % BDP
|
38,0%
|
43,3%
|
45,2%
|
46,1%
|
45,9%
|
|
|
|
|
|
|
*) prihodki in odhodki sektorja država brez sredstev iz
Proračuna EU, katerih koristniki so institucionalne enote izven sektorja
države, ki se po metodologiji ESA-95 izločijo iz bilanc sektorja država.
|
Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije [19.04.2011].