www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Davčna uprava RS izdala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine
za leto 2008</title>
<style>

</style>

</head>

Vlada RS sprejela Informacijo o razreševanju problematike
odpuščanja delavcev preko t.i. slamnatih podjetij

Vlada
RS je na seji dne 13. januarja 2011 sprejela Informacijo o razreševanju
problematike odpuščanja delavcev preko t.i. slamnatih podjetij v zvezi s
sklepom Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora RS
in jo posredovala Državnemu zboru RS.

Na
pobudo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je bila problematika
slamnatih podjetij obravnavana na seji Ekonomsko-socialnega sveta, na kateri so
bili sprejeti štirje sklepi, iz katerih med drugim izhaja:

-
da se v okviru MDDSZ ustanovi delovna skupina, ki bo obravnavala problematiko
slamnatih podjetij z vidika ZDR, oblikovala svoja stališča in predloge ter z
njimi seznanila ESS ter

-
da ESS poziva vlado, da poleg MDDSZ zadolži tudi druge resorje, ki jih zadeva
ta problematika, predvsem Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za
pravosodje, da pripravijo ustrezne rešitve s svojega delovnega področja.

Vlada
RS si je zelo prizadevala najti tako za sindikalno kot za delodajalsko stran
sprejemljiv predlog sprememb in dopolnitev 73. člena ZDR, pri čemer velja
poudariti, da je bila kompromisna rešitev na strokovni ravni sprejeta na
podlagi razprav na šestih sestankih delovne skupine za reševanje problematike
slamnatih podjetij, ki se je sestajala v obdobju od julija do oktobra 2010, ko
je bil na strokovni ravni pripravljen predlog tudi strokovno usklajen.

S
predlaganim besedilom 73. člena se je zasledovalo cilj, da se v čim večji možni
meri omeji v praksi razširjen pojav zlorab oziroma izigravanja instituta
spremembe delodajalca (osnovni problem zlorab je prenos dejavnosti in
zaposlenih iz matičnih družb v t.i. slamnate družbe brez premoženja, ki gredo
nato v stečaj, delavci pa ostanejo brez plač in odpravnine, ker podjetje ob
prenehanju nima dovolj sredstev za poplačilo terjatev iz delovnih razmerij).
Namen sprememb in dopolnitev, ki so vključene v tretji, peti in novi šesti
odstavek 73. člena, je torej v zagotovitvi širšega in učinkovitejšega varstva
pravic delavcev, ki so prešli na delo k prevzemniku.

Spremembe
in dopolnitve 73. člena so bile dne 12. 10. 2010, skupaj z ostalimi spremembami
in dopolnitvami predloga novele ZDR-B (ki se nanašajo na odpravnine in
odpovedne roke ter uskladitev nekaterih določb ZDR z odločbo Ustavnega sodišča)
obravnavane še na seji ESS, vendar so socialni partnerji predlagani rešitvi 73.
člena ZDR interesno nasprotovali. Tako strokovno kot interesno pa je bilo s
strani sindikalnih organizacij na seji ESS izpostavljeno stališče, da je treba
problematiko slamnatih podjetij reševati tudi z vidika ustreznejših rešitev
oziroma sprememb v statusni zakonodaji, saj zgolj sprememba 73. člena ZDR ne bo
in ne more v celoti preprečiti izigravanja oz. zlorab instituta spremembe
delodajalca.

Zaradi
interesnega nasprotovanja predlagani strokovno usklajeni rešitvi 73. člena, je
bila sprejeta odločitev, da se predlog 73. člena vključi v sistemske spremembe
delovne zakonodaje, ki bodo predlagane še v letu 2011.

Zakon
o gospodarskih družbah je sistemski zakon, ki na splošno ureja temeljna
statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb ter
samostojnih podjetnikov posameznikov. ZGD-1 določa pogoje in načine
ustanavljanja družb oziroma samostojnih podjetnikov. ZGD-1 tako določa tudi, da
je ustanovitelj družbe ali gospodarsko interesnega združenja lahko vsaka
fizična ali pravna oseba, s čimer je konkretizirana ustavna določba o svobodni
gospodarski pobudi.

Vlada
RS se zaveda problema odpuščanja delavcev preko t.i. slamnatih podjetij, vendar
meni, da rešitve ne moremo iskati v spremembah sistemskega zakona, kot je
ZGD-1, saj le-ta na splošno ureja temeljna statusna korporacijska pravila
ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb ter samostojnih podjetnikov
posameznikov. Sprememba splošnega zakona, kot je ZGD-1, bi lahko bistveno
otežila ustanavljanje družb vsem subjektom, tudi tistim, ki vidijo v Sloveniji
zgolj možnost opravljanja poslovne dejavnosti in ne le ustanavljanja družb z
namenom zlorab. Glede na to, da gre pri problemu odpuščanja delavcev preko t.i.
slamnatih podjetij za zlorabo delovnopravnih predpisov, je potrebno takšne
primere zlorab reševati celovito v zakonih, ki urejajo delovna razmerja in ne s
splošnim zaostrovanjem ustanavljanja gospodarskih družb za vse subjekte.
Ocenjuje se tudi, da bi k zmanjševanju zlorab lahko prispeval povečan nadzor
nad izvajanjem Zakona o sodnem registru.

Da
do odpuščanja delavcev preko slamnatih podjetij ne bi prišlo oziroma sploh že
do spremembe delodajalca, ki je tako podjetje, pravni red Republike Slovenije
že sedaj vsebuje določene sistemske rešitve izbrisa tistih podjetij, ki ne
poslujejo oziroma poslujejo na fiktivnih poslovnih naslovih. Izbris pravne
osebe iz sodnega registra brez likvidacije ureja Zakon o finančnem poslovanju,
postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Vlada
RS bo predlagala Inšpekcijskemu svetu, da v okviru načrtovanja skupnega
izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora organizira skupno akcijo pristojnih
inšpekcijskih služb tudi v zvezi z ustanavljanjem, registracijo in poslovanjem
t.i. slamnatih podjetij v dejavnostih, kjer je izpostavljena problematika še
posebej pereča.

Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije [14.01.2011].

</div>

</body>

</html>