Vlada določila
besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov
pravnih oseb
Vlada
Republike Slovenije je na redni seji dne 26. maja 2011 določila besedilo
Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih
oseb.
Predlog
zakona določa dve poglavitni rešitvi. Obe se nanašata na oprostitev od
izračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja od dohodkov, ki imajo vir v
Sloveniji. V skladu s prvo rešitvijo bodo iz obdavčitve na viru izvzeta plačila,
ki jih v skladu s 83. členom Zakona o javnih financah plača Slovenija. Gre za
plačila obresti posojilojemalcu na sredstva, ki jih posojilojemalec zagotovi
kot pokritje v poslu posojanja lastnih dolžniških vrednostnih papirjev.
Druga
poglavitna rešitev predloga zakona se nanaša na izvzetje od davčnega odtegljaja
pri morebitnih plačilih iz naslova poroštva Republike Slovenije, ki temeljijo
na Zakonu o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti
v euroobmočju v okviru začasnega mehanizma za finančno stabilnosti tj.
Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF).
Vlada sprejela Predlog
dopolnjenega Stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega
parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov
socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za
izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004
Vlada
RS je sprejela dopolnitev stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe
Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o
koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi
podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 in ga poslala v
odločanje Državnemu zboru RS.
Republika
Slovenija večino predlaganih sprememb Uredbe (ES) 883/2004, ki se nanašajo na
določitev pristojne zakonodaje, popravke, ki so potrebni zaradi uveljavitve
Lizbonske pogodbe, popravke, ki se nanašajo na pomanjkljivosti, ki so bile
opažene po začetku uporabe obeh uredb ter druge, podpira. Ni pa naklonjena
predlogu spremembe čl. 65(5), to je rešitvi glede spremembe, ki bi pomenila, da
bi bilo potrebno samozaposlenim osebam, ki so bile zavarovane za primer
brezposelnosti v državi članici zadnje dejavnosti ter se v primeru
brezposelnosti vrnejo v državo članico stalnega prebivališča, v kateri se
samozaposleni ne morejo zavarovati za primer brezposelnosti, izplačevati
nadomestilo za brezposelnost v drugo državo članico, kar sicer v luči
kompromisa lahko sprejmemo z določenimi omejitvami. Slovenija je ob začetku
obravnave vložila splošni preučitveni in parlamentarni pridržek, ki ju ohranja
do dokončne ureditve izpostavljenega vprašanja.
Predlog
sprememb se nanaša na uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti in njeno
izvedbeno uredbo, ki sta obe neposredno uporabljivi in je zato potrebna tudi
potrditev Državnega zbora RS, do potrditve bo Slovenija obdržala parlamentarni
pridržek. Poleg tega je Slovenija že ob začetku obravnave vložila tudi
preučitveni pridržek in ga ohranja, dokler ne bo dogovorjena končna verzija
besedila, glede na to, da se Slovenija ne strinja z vsemi predlogi v celoti.
Vlada o direktivi o
računovodskih izkazih posameznih vrst družb v zvezi z mikro subjekti
Vlada
RS je na redni seji na podlagi 49.h člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije
sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega
parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 78/660/EGS o letnih
računovodskih izkazih posameznih vrst družb v zvezi z mikro subjekti
–kompromisno besedilo predsedstva - 9366/11.
Republika
Slovenija načeloma podpira kompromisne predloge madžarskega predsedstva glede
sprememb Četrte direktive, ki na novo določa mikro družbe, in obenem državam
članicam, ki to želijo, omogoča uporabo nekaterih dodatnih poenostavitev pri računovodenju.
Ob tem Slovenija poudarja, da morajo biti te opcijske poenostavitve na tehnični
ravni jasne in kompatibilne tudi z nacionalnimi ureditvami, kjer so na tem
področju že izvedene pomembne poenostavitve, ter slediti enakopravni obravnavi
ter transparentnemu poslovanju mikro subjektov na notranjem trgu.
Slovenija
izraža določene zadržke predvsem glede prepovedi uporabe vrednotenja po pošteni
vrednosti ter izjem za javno objavo računovodskih izkazov.
V
luči končnega dogovora, ki bo temeljil na opcijskem pristopu ter omejenem
segmentu zajetih mikro subjektov, pa lahko Republika Slovenija sprejme tudi te
predloge poenostavitev.
Vlada sprejela Mnenje
o Predlogu zakona o dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in
financiranju terorizma
Vlada
Republike Slovenije je na redni seji sprejela Mnenje o Predlogu zakona o
dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma
(ZPPDFT-B), ki ga je Državnemu zboru RS predložila skupina poslancev
(prvopodpisani Radovan Žerjav).
Po
mnenju skupine poslancev je v interesu javnosti, poslovnih subjektov, upnikov,
delavcev in državne uprave, da se ve, katera slovenska podjetja in posamezniki
in v kakšnem obsegu poslujejo s subjekti s sedežem v davčnih oazah. S
predlaganim zakonom želijo doseči javnost podatkov o transakcijah, ki potekajo
med našo državo ter državami oziroma območji, ki so določena kot »off shore
območja«. Ta cilj bi dosegli z novima določbama, in sicer, da je Urad RS za
preprečevanje pranja denarja dolžan informacijo in določene podatke o taki
transakciji objaviti na svojih spletnih straneh, potem ko bi jih zavezanci
sporočali Uradu.
Osnovni
cilj zakona naj bi bil doseči, da se javno objavi, katera slovenska podjetja in
posamezniki in v kakšnem obsegu poslujejo s subjekti s sedežem v off shore
centrih in davčnih oazah, podatke o teh podjetjih pa naj bi na svoji spletni
strani objavil Urad RS za preprečevanje pranja denarja. Preden bi Urad takšne
podatke objavil, bi jih moral najprej pridobiti. Zato bi v skladu s predlogom
zakona, Urad te podatke pridobival na
podlagi dopolnitve prvega odstavka 38. člena Zakona o preprečevanju pranja
denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT), po kateri bi morali zavezanci poleg
gotovinskih transakcij, ki presegajo 30.000 eurov, Uradu sporočati tudi podatke
o vsaki transakciji iz drugega odstavka 22.a člena obstoječega ZPPDFT. Navedeno
bi pomenilo, da bi zavezanci morali Uradu sporočati podatke o vsaki transakciji
svojih strank s subjekti iz držav v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje
in odkrivanje pranja denarja ter financiranje terorizma ali se le-ti ne
izvajajo v zadostni meri, saj drugi odstavek tega člena napotuje prav na te
države. Z dopolnitvijo 38. člena ZPPDFT pa v obveznost sporočanja ne bi bile
zajete transakcije s subjekti iz držav iz "off shore" področij in držav s pomanjkljivo zakonodajo na
področju obdavčenja ali "davčne oaze", kar se sicer želi doseči s
predlagano dopolnitvijo, saj te države niso zajete v 22.a členu ZPPDFT. Če bi
hoteli doseči, da se Uradu sporočajo tudi transakcije z državami iz off shore
področij in davčnih oaz bi morali torej drugače definirati dopolnitev 38. člena
ZPPDFT.
Sicer
pa je ZPPDFT usklajen z mednarodnim standardom FATF, ki priporoča, da zavezanci uradom sporočajo podatke o sumljivih ali
neobičajnih transakcijah, ZPPDFT pa je še strožji, ker nalaga tudi obveznost
sporočanja gotovinskih transakcij, ki presegajo določen znesek, trenutno je to 30.000 eurov. Sorodni tuji uradi
iz držav Belgije, Irske in Švedske, ki so v predlogu zakona navedene kot
primerjalni prikaz pravne ureditve v drugih pravnih sistemih, od zavezancev ne
prejemajo podatkov o mednarodnih nakazilih v off shore področja ali davčne
oaze, prav tako pa jim njihovi zavezanci ne sporočajo gotovinskih transakcij. V
svetu namreč obstaja le nekaj večjih držav, v katerih zavezanci sporočajo
uradom tudi podatke o mednarodnih nakazilih (med njimi ni držav članic EU),
vendar imajo za izvajanje takšnega sporočanja na razpolago drago računalniško
opremo, Uradi pa imajo za analizo teh transakcij na voljo ustrezno analitično
programsko opremo.
Vlada
RS je sicer mnenja, da bi bili podatki o nakazilih v off shore centre in davčne
oaze koristni pri analizi zadev, ki jih obravnava Urad RS za preprečevanje
pranja denarja, vendar pa bi morali biti pri morebitnem določanju kakršnihkoli
seznamov držav in transakcij, ki bi jih zavezanci sporočali Uradu RS za
preprečevanje pranja denarja, izredno previdni in zavzeti selektiven pristop
(država Ciper, ki je na seznamu off shore je npr. članica EU), oceniti pa bi
bilo potrebno tudi stroške, ki bi
nastali zaradi uvedbe nove obveznosti sporočanja podatkov Uradu.
Tudi
glede predlagane ureditve o objavi tovrstnih transakcij, če zanemarimo
vprašanje objave konkretnih podatkov določenih subjektov z vidika Zakona o
varstvu osebnih podatkov, na svetovnem spletu, ima vlada naslednje pomisleke:
V
zvezi z javno objavo poslovnih subjektov, ki poslujejo s temi državami se pojavlja
vprašanje, ali se ne bo z javno objavo te poslovne subjekte postavilo v
neenakopraven položaj, oziroma ali je ukrep javne objave sorazmeren s ciljem,
ki ga tudi zasleduje predlog zakona, tj. preprečevanje pranja denarja in
davčnih utaj ter vplivanje na poslovne odločitve drugih poslovnih subjektov.
Poleg tega se posamezne države na sezname na novo uvrščajo ali brišejo, kar bi
bilo potrebno upoštevati v predlog zakona, upoštevati bi bilo potrebno tudi
roke oziroma čas javnih objav.
Vlada
Republike Slovenije je mnenja, da bi bilo potrebno, če bi želeli doseči večjo
učinkovitost pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, tudi z
morebitnimi dodatnimi obveznostmi
sporočanja podatkov Uradu, učinkovitejši nadzor nad zavezanci za izvajanje
Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter tesnejše
sodelovanje nadzornih organov, pripraviti celovito in domišljeno rešitev v
okviru že predvidenih sprememb Zakona o preprečevanju pranja denarja in
financiranja terorizma, ki jih pripravlja Urad RS za preprečevanje pranja
denarja.
Vlada sprejela
Poročilo o izvajanju interventnih zakonov s področja trga dela
Vlada
RS je na seji sprejela Poročilo o izvajanju interventnih zakonov s področja
trga dela in ga poslala Državnemu zboru RS.
Zakon
o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (ZDSPDČ), s katerim so se
omejevali učinki svetovne gospodarske krize in ohranjala delovna mesta, je
omogočal delodajalcem prejemanje subvencije za delno sofinanciranje plač
njihovih zaposlenih, katerim je bil skrajšan polni delovni čas iz 40 ur na
teden na 36 ur oziroma jim je bilo zagotovljeno delo v obsegu od 35 do 32 ur
tedensko.
Delodajalci
so lahko zaprosili za subvencijo v višini: 60 evrov na delavca na mesec za 36
urni delovni čas na teden ali 75 evrov na delavca na mesec za 35 urni
delovni čas na teden ali 90 evrov na
delavca na mesec za 34 urni delovni čas na teden ali 105 evrov na delavca na
mesec za 33 urni delovni čas na teden ali 120 evrov na delavca na mesec za 32
urni delovni čas na teden.
Prvotno
je bil ZDSPDČ sprejet za obdobje izvajanja 6 mesecev, in sicer do konca
septembra 2009, kar pomeni, da bi delodajalci do takrat lahko posredovali vloge
za subvencioniranje, vendar se je na podlagi spremembe, njegovo izvajanje
podaljšalo do 31. 3. 2010. Do tega datuma so lahko delodajalci še oddali vlogo
za pridobitev subvencije, ki so jo prejemali do 30. 9. 2010. Posamezni
delodajalec in delavec sta bila torej v delno subvencioniranje polnega
delovnega časa lahko vključena od 1 do največ 18 mesecev.
Posamezen
delodajalec je bil lahko hkrati vključen v izvajanje obeh interventnih zakonov,
vendar pa za istega delavca ni mogel hkrati uveljavljati pravic po interventnih
zakonih. Zavod je v ta namen vzpostavil spletno aplikacijo e-Storitev, ki je
omogočala elektronsko blokado vključevanja istega delavca v izvajanje obeh
interventnih zakonov hkrati.
Z
Zakonom o delnem povračilu nadomestila plače (ZDPNP) je vlada skušala zmanjšati
učinke svetovne gospodarske krize in ohranjati delovna mesta, hkrati povečati
zaposljivost delavcev z dvigom nivoja usposobljenosti in izboljšati
konkurenčnost delodajalcev.
V
okviru izvajanja ZDPNP je bilo delodajalcem omogočeno prejemanje pomoči države
za zaposlene delavce, katerim delodajalci niso mogli zagotavljati dela in so
jih napotili na začasno čakanje na delo. Po pridobitvi pravice do sredstev iz
tega naslova so delodajalci ta sredstva lahko prejemali v obliki: delnega
povračila izplačanih nadomestil plač za zaposlene na začasnem čakanju in
povračila stroškov njihovega usposabljanja ali izpopolnjevanja, dokvalifikacije
oziroma prekvalifikacije, nastalih v času napotitve na čakanje.
Delodajalci
so uveljavljali pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač in
povračila stroškov usposabljanja z vlogo, ki so jo vložili na zavod najkasneje
do dne 31. 3. 2010. Delodajalci so pravico po tem zakonu lahko koristili za
obdobje 3, 6, 9 ali največ 12 mesecev, medtem, ko so delavce na začasno čakanje
na delo lahko napotili za obdobje največ 6 mesecev.
Delodajalci
so lahko izjemoma uveljavili delno povračilo nadomestila plače za posameznega
delavca za največ dodatnih šest mesecev, če so se pri njih spremenile
okoliščine glede na sprejeti program ohranitve in dviga kakovosti delovnih mest
in razvoja človeških virov. O obstoju spremenjenih okoliščin so morali
delodajalci zavod pravočasno obvestiti in pridobiti njegovo soglasje.
Interventna
zakona, skladno z namenom ter realizacijo izvedbe, predstavljata dobro prakso
na področju varne prožnosti, uspešen pristop k zagotavljanju notranje
fleksibilnosti podjetij in varnosti zaposlenih.
Na
podlagi interventnih zakonov je bilo skupaj sklenjenih 1.850 pogodb z
delodajalci za 102.999 delavcev v višini 165.607.794,45 evrov sredstev iz
integralnega proračuna ter 17.665.779,60 evrov sredstev za povračilo stroškov
usposabljanja, ki jih sofinancira Evropski socialni sklad, in sicer v okviru
ZDSPDČ so bile sklenjene 904 pogodbe za 77.933 delavcev, v višini 44.942.940,00
evrov ter v okviru ZDPNP pa je bilo
sklenjenih 946 pogodb za 25.066 delavcev, v višini 120.664.854,45 evrov za
delno povračilo nadomestila plače ter 17.665.779,60 evrov za povračilo stroškov
usposabljanja.
Vlada
RS ocenjuje, da je bilo v okviru izvajanja interventnih zakonov ohranjenih
skupno 25.800 delovnih mest. V primeru, da se od ocenjenega skupnega števila
ohranjenih delovnih mest odšteje delavce, ki so izgubili zaposlitev zaradi
prenehanja poslovanja delodajalcev, gre za oceno, da je bilo do dne 31. 12.
2010 ohranjenih približno 23.200 delovnih mest.
Podatki o izplačanih sredstvih v okviru interventnih
zakonov
Leti 2009 in 2010 skupaj
|
Število
izplačanih delavcev
|
Izplačana sredstva
v EUR
|
Zakon o delnem
subvencioniranju polnega delovnega časa
|
65.819
|
33.422.925,00
|
Zakon o delnem povračilu
nadomestila plače
|
19.362
|
27.490.061,61
|
SKUPAJ
|
85.181
|
60.912.986,61
|
Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije [30.05.2011].