www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Predstavniki Generalne policijske uprave, Policijske uprave Ljubljana,
Davčne uprave RS in Urada RS za preprečevanje pranja denarja so na novinarski
konferenci dne 19</title>
<style>

</style>

</head>

Vlada
sprejela Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku na dodano
vrednost

Vlada
RS je na redni seji dne 17. februarja 2011 sprejela Predlog zakona o spremembi
in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost. S predlogom Zakona o spremembi
in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost se, zaradi  poslabšanja
plačilne discipline v Sloveniji v času finančne in gospodarske krize, uvaja
ukrep, ki bi lahko z instrumentom ekonomske prisile vplival na izboljšanje
plačilne discipline med davčnimi zavezanci, ki so identificirani za namene DDV
v Sloveniji.

S
predlogom Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost
se, zaradi  poslabšanja plačilne discipline v Sloveniji v času finančne in
gospodarske krize, uvaja ukrep, ki bi lahko z instrumentom ekonomske prisile
vplival na izboljšanje plačilne discipline med davčnimi zavezanci, ki so
identificirani za namene DDV v Sloveniji.

Predlog
zakona določa način uveljavljanja odbitka DDV pri računih, ki jih davčni
zavezanec, identificiran za namene DDV, ne plača v roku, ki je določen s predlogom Zakona o preprečevanju
zamud pri plačilih.

Predlog
zakona predvideva, da bo davčni zavezanec moral povečati svojo davčno obveznost
v višini prej uveljavljenega odbitka DDV, če računa ne plača v predpisanem
roku, oziroma če ne prijavi denarne obveznosti po neplačanem računu v sistem
obveznega večstranskega pobota, ki se vzpostavlja s predlogom Zakona o
preprečevanju zamud pri plačilih. Ko pa bo račun plačal dobavitelju, bo lahko
uveljavil odbitek DDV v davčnem obdobju, v katerem je plačal račun.

Vlada
sprejela Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih

Vlada
RS je na redni seji dne 17. februarja 2011 sprejela Predlog Zakona o
preprečevanju zamud pri plačilih. Spremembe pomenijo nov pristop k razvoju
pravnega in poslovnega okolja, ki spodbuja pravočasno plačevanje in
odpravljanje zamud pri plačilih v trgovinskih poslih med gospodarskimi subjekti
ter med gospodarskimi subjekti in javnimi organi. Veliko plačil, zlasti v času
finančne in gospodarske krize, se med gospodarskimi subjekti in javnimi organi
opravi pozneje, kot je bilo dogovorjeno, kljub dostavljenemu blagu ali
opravljenim storitvam.

Predlog
zakona določa najdaljše dovoljene plačilne roke, nastop zamude in sankcije za
zamudo v smeri, kot jih določa
predlog Direktive 2011/_/ES, vpeljuje obveznost večstranskega pobota, kolikor
je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti, določa, da nespoštovanje
plačilnega roka predstavlja prekršek in določa vzpostavitev registra
protestiranih menic zaradi neplačila.

Najdaljši
dovoljeni plačilni rok je lahko dogovorjen s pogodbo ali določen v zakonu.

S
pogodbo je lahko dogovorjen najdaljši plačilni rok 60 dni. Izjemoma je
dogovorjeni rok za plačilo lahko daljši od 60 dni, če je dolžina roka
dogovorjena v pisni obliki in če tak rok ne prestavlja očitno nepravičnega
pogodbenega dogovora.

Če
je dolžnik javni organ, je lahko s pogodbo dogovorjen najdaljši rok 30 dni.

Če
stranki v pogodbi nista določili roka plačila, se šteje, da je rok plačila 30
dni od prejema računa oziroma druge enakovredne listine.

Zakon
določa, da upnik z zamudo dolžnika pridobi pravico da zahteva fiksno določen
znesek stroškov izterjave. Zakon ne posega v posledice zamude, kot jih določa
Obligacijski zakonik. Kot eden izmed ukrepov za krepitev plačilne discipline
ter skrajševanje zamud je določen obvezen večstranski pobot medsebojnih
neposrednih ali posrednih obveznosti.

Predlog
zakona vzpostavlja javni register menic, protestiranih zaradi neplačila, ki ga
vodi AJPES in v katerega se vpisujejo napravljeni protesti menic zaradi
neplačila. Register protestiranih menic pomeni informacijo vsem udeležencem na
trgu, da dolžnik ne izpolnjuje svojih obveznosti in omogoča bodočim pogodbenim
strankam več varnosti pri poslovanju.

Vir:
Povzeto po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije [18.02.2011].

</div>

</body>

</html>