Obdavčitev malega dela
Kako bo z obračunavanjem dohodnine upokojencem iskalcem zaposlitve
iz naslova zaslužka za malo delo? Ali upokojenci sploh vedo kakšna je njihova
davčna osnova? Kako bo delodajalec obračunal akontacijo dohodnine? Ali posamezniki,
ki bodo prejemali plačilo za malo delo, razmišljajo o tem, da bi del zaslužka
dali »na stran« in počakali na končni obračun dohodnine?
Zakon o dohodnini dohodke iz naslova malega dela uvršča med
dohodke iz delovnega razmerja, in sicer v 5. točki 2. odstavka 37. člena
navaja, da se kot
dohodek iz delovnega razmerja šteje tudi dohodek,
prejet za opravljanje malega dela po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela
in zaposlovanja na črno.
Uvodoma želimo izpostaviti, da dohodek iz naslova malega dela, ni
dohodek iz naslova drugega pogodbenega razmerja, ki ga ureja 38. člen Zakona o
dohodnini, čeravno bi to zavezancem za izračun akontacije oz. zavezancem za
plačilo akontacije, izračun precej olajšalo. Davčna stopnja, ki velja za
obdavčitev dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja, je namreč 25% ob
upoštevanju 10% normiranih stroškov (4. odst. 41. člena Zdoh-2)
in izračun je s tega stališča, precej preprost.
Ravno tako za izračun akontacije dohodnine za plačilo na podlagi
napotnice za malo delo, ne moremo uporabiti 6. odst. 127. člena in obračunati
25% dohodnino, saj po našem mnenju, malega dela, ki ga opravljajo upokojenci
oz. iskalci zaposlitve, ne moremo šteti kot zaposlitev pri drugem delodajalcu.
Za dohodke iz malega dela, ki jih bodo prejemali študentje, pa se tako kot do
sedaj uporablja 6. odst. 127. člena, tako da tu sprememb ni.
Poleg tega bi bila obdavčitev dohodkov iz malega dela, po 25%
davčni stopnji, v večini primerov močno pretirana. Glede na splošne omejitve
zaslužka, ki jih v 4. členu predvideva Zakon o malem delu, težav pri izračunu
akontacije dohodnine, ne bo pri študentih oz. dijakih, upokojencih ter iskalcih
zaposlitve, katerih skupni letno dohodki ne presegajo 6.000 EUR. Pri osebah, ki
bodo presegale ta letni dohodek, pa bo obračunu akontacije dohodnine iz naslova
malega dela, potrebno posvetiti več pozornosti.
Vprašanje obračuna akontacije dohodnine, tako vas kot za vašega
sodelavca, ki bo sodeloval v vašem podjetju prek napotnice o malem delu, ne bo
postranskega pomena, saj pri malem delu vseeno ne gre za tako kratkotrajno in
preprosto razmerje, kot pri sedanji obliki študentskega dela.
Malo delo bo bolj obdavčeno kot sedanje študentsko delo,
delodajalca bo dodatno obremenilo s stroški zdravniškega pregleda, hkrati pa je
v 4. členu Zakona o malem delu, zakonodajalec omejil dovoljeno število delovnih
ur opravljenega prek napotnice o malem delu:
Število zaposlenih
|
Dovoljeno število ur MALEGA DELA mesečno
|
V delavcih z napotnico o
MALEM DELU
|
v
človek-dneh
|
0 do 1
|
180
|
3 po 60 ur
|
1
|
2 do 10
|
360
|
6 po 60 ur
|
2
|
11 do 30
|
720
|
12 po 60 ur
|
4
|
31 do 50
|
1.080
|
18 po 60 ur
|
6
|
51 do 100
|
1.440
|
24 po 60 ur
|
8
|
nad 100
|
2.880
|
48 po 60 ur
|
16
|
Izjemoma in
|
na podlagi odobrene vloge
|
usklajene s socialnimi partnerji
|
cf. 4. čl. ZMD
|
nad 1.250
|
5.760
|
96 po 60 ur
|
32
|
Izjema velja tudi za malo delo opravljeno pri nevladnih
organizacijah, ki delujejo v javnem interesu, saj te lahko koristijo dvakratnik
ur malega dela iz zgornje tabele.
Želimo izpostaviti, da bo podjetje omejeno pri zaposlovanju
števila sodelavcev prek napotnice za malo delo, da stroški napačne izbire
sodelavca, ne bodo zanemarljivi, ter da bo delodajalec, tudi po izbiri
kandidata, moral razmišljati o njegovi motiviranosti; in ravno tu bi neustrezna
davčna obravnava njegovega zaslužka kaj lahko imela nezaželene negativne
posledice.
Primer
Vprašanje, ki se torej zastavlja je, kako ustrezno obračunati
dohodnino npr. upokojencu, katerega neto mesečni prejemek znaša 600 EUR, pri
vas pa bo mesečno opravil 40 ur po 10,00 EUR bruto na uro. Predpostavimo tudi,
da upokojenec ni starejši od 65 let ter da ni upravičen do drugih dohodninskih
olajšav.
Bruto zaslužek iz naslova malega dela torej znaša: 400 EUR
mesečno, po odštetju 9,01% (za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) ter 5,96%
(za zdravstveno zavarovanje), ki gredo po 5., 6. oz. 7. odstavku 22. člena
Zakona o malem delu, v breme delavca, dobimo davčno osnovo v višini 340 EUR oz.
4.081 EUR na letni ravni.
(1) Pri pokojninah do 1.000 EUR neto, prejemnik dohodnine dejansko
ne plača, saj glede na splošno dohodninsko olajšavo po 111. členu Zakona o
dohodnini, izračunano dohodnino presega 13,50% osebna olajšava po 112. členu.
Pri neto prejemku 600 EUR mesečno oz. 7.200 EUR letno je znesek dohodnine 159
EUR na letni ravni, znesek osebne olajšave po 112. členu pa 972 EUR, tako da
efektivne obdavčitve ni.
(2) Skupni znesek pokojnine in plačila za malo delo na letni ravni
znaša 12.000 EUR, po našem modelu, pa osnova za obračun dohodnine znaša 11.281
EUR. Po dohodninski lestvici, ki velja za leto 2011, se pri takšni dohodninski
osnovi upošteva 4.206 EUR splošne olajšave tako, da je celoten dohodek obremenjen
s 1.132 EUR dohodnine.
(3) Hkrati moramo upoštevati še osebno olajšavo po 112. členu, ki
pa se upošteva v sorazmernem deležu pokojnine v celotnem dohodku. Delež
pokojnine v celotnem dohodku znaša v našem primeru 60%, tako je
Izračun
|
Letno
|
Mesečno
|
Pokojnina
|
7.200
|
600
|
Malo delo
|
4.800
|
400
|
Prispevki iz malega dela
|
(719)
|
(60)
|
Dohodninska osnova
|
11.281
|
940
|
Splošna olajšava po lestvici
|
(4.206)
|
(262)
|
|
|
|
Skupna obračunana dohodnina
|
(1.132)
|
(94)
|
|
|
|
Obračunana dohodnina iz naslova pokojnine
|
(159)
|
(13)
|
Obračunani del dohodnine iz naslova malega dela
|
(973)
|
(81)
|
|
|
|
Sorazmerni del osebne olajšave po 112. čl.
|
583
|
49
|
|
|
|
Skupni dohodek po obdavčitvi
|
10.733
|
894
|
Efektivna obdavčitev skupnega dohodka
|
(549)
|
(46)
|
(4) Tako razlika med obračunano dohodnino od pokojnine ter
obračunano dohodnino iz obeh virov, v celoti pripišemo dohodku iz naslova malega
dela in znaša 549 EUR na letni oz. 46 EUR na mesečni ravni.
Če bi sodelavcu, obračunali dohodnino po 38. ali 127. člen Zakona
o dohodnini, bi bila slika precej drugačna, saj bi mu obračunali dohodnino v
višini 918 EUR oz. 1.020 EUR na letni ravni, najslabše pa bi bilo, če
akontacije dohodnine med letom sploh ne bi obračunavali, saj končni znesek
nikakor ni zanemarljiv.
Neto dodatni zaslužek iz naslova malega dela je tako 294 EUR
mesečno oz. 3.533 EUR letno; celotni strošek delodajalca pa znaša 458 EUR
mesečno oz. 5.497 EUR letno.
Sam izračun dohodninske obveznosti, ko imamo na razpolago samo
podatek o neto dohodku, je tehnično precej zahteven in ga na tem mestu ne
moremo podrobno predstaviti. Na spletnih straneh http://www.malo-delo.org/
so pripravili kalkulator, ki vam bo omogočil oceno
potrebne akontacije dohodnine ob podobnih pogojih kot so bili predstavljeni
zgoraj.