www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Davčna uprava RS izdala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine
za leto 2008</title>

</head>

Odsek
številka 81 - (KO) - 15.35

BORUT
PAHOR: … Zdaj pa k vašemu vprašanju glede vrtiljakov. S tem problemom utaje DDV
tipa vrtiljak, v katerem sodeluje tako imenovanih, kot sem videl, missing
trader družbeniki ali družbe, se v Sloveniji soočamo v večjem obsegu po vstopu
v Evropsko unijo. S tem so bile soočene tudi vse stare države članice Evropske
unije, in žal Slovenija ni izjema. Zaradi ranljivosti sedanjega sistema davka
na dodano vrednost, za različne tipe zlorabe, je ustreznost skupnega sistema obdavčitve
z DDV-jem trenutno predmet v Evropski uniji resnih razprav. Evropska komisija
je izdala zeleno knjigo o prihodnosti DDV-ja, s katero je začela obsežno
posvetovanje o delovanju sedanjega sistema DDV in njegovi obliki v prihodnosti.
Evropska komisija predvideva, da bo predloge zakonodajnih ukrepov pripravila do
začetka prihodnjega leta. Slovenska davčna uprava je v boju zoper utaje DDV-ja
sprejela vrsto ukrepov, ki so skladni s priporočili evropske komisije. Gre za
ukrepe organizacijske narave, gre za učinkovitejši davčni nadzor, sistemski
utaj DDV-ja, na primer projektno vodenje nadzora, specializacija inšpektorjev,
ustanovitev skupine za DDV na centralni ravni, ustanovitev hitre reakcijske
inšpekcijske enote. Gre za ukrepe za povečanje prostovoljnega plačevanja
davčnih obveznosti in vrsto zakonskih predlogov, ki povečujejo učinkovitost
davčnega nadzora. Po podatkih slovenske davčne uprave je bilo v davčno
inšpekcijskih nadzorih v obdobju od januarja 2008 do decembra 2010 ugotovljenih
294 tako imenovanih missing traderjev, po katerih sprašujete. Pri teh družbah
je bilo identificiranih 2912 prejemnikov računov, katerih skupni znesek je
znašal nekaj manj kot 307 milijonov evrov. Na podlagi preračunane stopnje
DDV-ja znaša ocenjena vrednost DDV-ja 51 milijonov in nekaj. Davčna uprava je v
omenjenem obdobju odvzela identifikacijsko številko za DDV 539 zavezancem.
Ocena izgube DDV, tako imenovanih missing traderjev v obdobju 2008-2011 znaša
nekaj manj kot 94 milijonov evrov za tri leta, v povprečju torej približno
dobrih 30 milijonov letno.

Poleg
izgube DDV je verjetna tudi izguba vplačil drugih davkov in prispevkov, in
sicer davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in prispevkov za socialno
varnost. V obdobju te vlade, v letih 2009 in 2010 je davčni upravi uspelo z nadzori pri zavezancih, ki so prejemali fiktivne račune, uveljaviti odbitek
vstopnega DDV-ja na podlagi goljufije missing trader za približno 33 milijonov
evrov davka na dodano vrednost, kar skladno s prej navedenim podatkom pomeni
približno polovico v tem obdobju utajenega davka. To je spodbuden začetek, s
katerim nismo zadovoljni, želimo da se sleherna utaja davka prepreči. Gre za, v
bistvu vzgajanje davčne kulture kot jo poznajo v davčno najbolj vzgojenih
državah, kjer

Odsek
številka 82: (SP) - 15.40

(Nadaljevanje)
je popolnoma normalno, da se skupaj z drugimi vrednotami pri slehernem
posamezniku in skupnosti razvije tudi vrednota pozornosti glede plačevanja
davkov in vsi, ki se tem obveznostim izognejo, niso nikakor ne ne razumljeni,
ne sprejeti v družbi.

PREDSEDNIK
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora? Prosim Zvonko Černač.

ZVONKO
ČERNAČ: Hvala lepa. Iz odgovora premiera sodim, da se zaveda, da gre za
pomembno vprašanje. Tudi številka, ki je bil iz njegove strani omenjena, 94
milijonov evrov kaže na to. Ni pa bilo v enem delu odgovorjeno ali je v tej
številki tudi izpad iz naslova avtomobilov visokih državnih funkcionarjev. Kot
vemo, je bila v teh postopkih omenjena tudi ministrica za notranje zadeve, ki
je v zvezi z navedbami medijev v tem postopku dejala, citiram: "Vse moje
davčne obveznosti so poravnane, zato kategorično zanikam kakršno koli utajo
davkov ter ponarejanje listin." Konec citata. Zdaj davkarija v teh
primerih, ko gre za navadne smrtnike, poseže po končnem kupcu. Davkarijo nič ne
zanima ali je ta končni kupec, ko gre za navadne smrtnike, vedel, da je šlo za
davčni vrtiljak ali ne, ampak enostavno pobira davek tam kjer ga je mogoče
pobrati. Pri tem stališču se davkarija postavlja na stališče, da bi kupec v teh
primerih, na podlagi vseh okoliščinah, ki se pojavljajo v primeru teh davčnih
vrtiljakov, moral vedeti, da sodeluje pri neobičajnih poslih dobavitelja in, da
je zaradi tega solidarno odgovoren za to davčno obveznost. Davkarija ima tudi
možnost zaplembe vozil v takih primerih in verjetno pri postopkih ko gre za
navadne smrtnike, se te stvari tudi tako počnejo.

Iz
odgovora, ki ste ga posredovali, je razbrati, da gre za pomembno vprašanje in
pomembno rak rano v tem sistemu, zaradi tega vas še enkrat sprašujem ali lahko
zagotovite, da med neplačanimi davščinami pri nakupih vozil preko tako
imenovanih missing traderjev(?) oziroma davčnih vrtiljakov, ni davščin od vozil
članov Vlade in bivšega poslanca Socialnih demokratov, sedanjega podpredsednika
evropske investicijske banke, ki je bil na to mesto predlagan s strani Vlade.
Izredno bom hvaležen vašega neposrednega odgovora na to vprašanje. Hvala lepa.

PREDSEDNIK
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim predsednik Vlade.

BORUT
PAHOR: Če bi me tako konkretno vprašali pred tem zasedanjem, bi zbral podatke
in prav gotovo veste, da ta hip na to vprašanje ne morem odgovoriti, vam pa
bom. Upam, da je to fer dogovor, ker v vašem vprašanju tega ni bilo in boste ta
odgovor prejeli.

Podpredsednika
evropske banke nisem vprašal ali plačuje davke. Predpostavljam, da jih in če
jih ne, da bo sankcioniran tako kot sleherni drugi državljan in tako velja zame
in za vse ostale člane in članice Vlade. Rad bi vam povedal, da sem bil prvi
predsednik Vlade v dvajsetih letih, ki je obiskal Davčno upravo, da smo
naložili Davčni upravi, da striktno izvaja tako svoje regularne naloge, kot da
dodatno sprejme ukrepe za nadzor nad plačevanjem davkov v Sloveniji in smo
imeli zaradi tega tudi boljše rezultate pri pobiranju davkov in ima Davčna
uprava naloge za naprej. Tako da prosim, kar se načelnega stališča tiče, ga
imate tukaj tudi s primerom. Bil sem prvi predsednik, ki je bil na Davčni
upravi in sprejeli smo poročilo, sprejeli smo ukrepe na podlagi Davčne uprave.
Mislim, da se borimo za to, da se zgradi davčna kultura v Sloveniji, ki bo taka
kot na Nizozemskem. Rekel sem, kdor ne plačuje davkov, je nesprejemljiv za
družbeno okolje. Ker vam ne bi želel reči nekaj, kar ta hip ne vem, drugače
sicer menim, da nihče od nas ne zlorablja svojega položaja zato, da bi vplival
na organe odločanja, ampak ker moram dati roko v ogenj za odgovor, ki ste ga
konkretno postavili, vam bom v najkrajšem možnem času pisno odgovoril na vaše
vprašanje, s predsednikom evropske, podpredsednikom, pač žal nisem govoril,
bom, bom dobil podatke, v kolikor mi to omogoča zakon, aja, davčna utaje ne.
Bomo skušali kljub temu dobiti ... Zdaj brez zamere. Jaz si tega nisem
izmislil. Davčna tajna ni moja zamisel. Kolikor je mogoče, bomo delali
transparentno,

Odsek
številka 83 (DAG) - 15.45

(Nadaljevanje)
da bomo pri ljudeh odpravili sum, da se eni morajo, drugim se pa ni treba
držati pravil. Kolikor mi je dano znotraj zakonskih določil, bomo pisno, gospod
poslanec Černač, odgovorili na vaše vprašanje. Je tako v redu? Hvala.

PREDSEDNIK
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.

Imate
postopkovni predlog, gospod Černač? Prosim.

ZVONKO
ČERNAČ: Hvala lepa. Predlagam, da se na podlagi Poslovnika Državnega zbora o
odgovoru predsednika Vlade opravi razprava v Državnem zboru. Tudi iz njegovih
izjav sem nekako začutil, da temu ne nasprotuje, in upam, da temu ne bodo
nasprotovali tudi koalicijski poslanci. Predvsem zaradi tega, ker ne gre za
tako enostavna vprašanja, kot je bilo mogoče slutiti iz odgovora premierja. Gre
pa za velik problem. Premier je sam omenil, da je ta izpad v višini cca 100
milijonov evrov, kar ni majhen znesek. Veste, čemu vsemu se je morala država
odpovedati, otroškim malicam in tako naprej, brezplačnim vrtcem, zaradi tega,
ker ni bilo dovolj sredstev. In gre tudi za vprašanje enakosti pred zakonom pri
tem vprašanju. Povedal bom primer. Pred leti sem bil pri delu v poslanski
pisarni seznanjen z nekim konkretnim primerom, ko je davkarija oziroma Durs
obremenil s plačilom davka končnega kupca kljub temu, da ta ni vedel, da v
predhodnih transakcijah davek ni bil plačan. Celo več, takrat mi je ta oseba
prinesla dokumentacijo, iz katere je izhajalo, da je davek bil plačan. Vendar
davkarija je bila takrat neomajna. Z izvršbo mu je blokirala celotno
premoženje. Sicer je bil on v dobri veri pri tem in je moral sprožiti ustrezne
pravdne postopke in dokazovati, da za neplačilo tega obračunanega pa
neodtegnjenega dejansko plačanega davka ni vedel. Torej, ko gre za navadne
smrtnike, sem prepričan, da davkarija tudi danes dela na tak način. Ali dela
tako tudi v primeru, ko so v postopke davčnih utaj vede ali nevede vpleteni
visoki državni funkcionarji. Mislim, da je prav, da razprava odgovori na ta
vprašanja. Razprava naj odgovori tudi na vprašanje, kako naj bodo preiskave v
takih primerih učinkovite, če podrejeni preiskujejo nadrejene. Razprava naj
odgovori na vprašanje, ali bi ne bilo smiselno uzakoniti preprečitve konflikta
interesov v takih primerih. Razprava naj odgovori na vprašanje, kako zagotoviti
enakost pred zakonom, ko so v postopke teh davčnih vrtiljakov vpleteni tisti,
ki bedijo nad zakonitostjo. In kako naj javnost verjame, da bodo v takih
primerih preiskave učinkovite, predvsem pa neodvisne. Razprava naj tudi
odgovori na vprašanje, zakaj se enakost pred zakonom v tej državi vedno išče
pri najšibkejših, ne pa tudi pri najmočnejših. Prej sem povedal konkreten
primer, to je bila šibka stranka, vendar ne glede na to, in ne glede na to, da
je bilo od te dejavnosti, ki so ji jo potem blokirali, odvisno preživetje nje
in njene družine, ji to ni nič pomagalo. Torej mislim, da bi bilo prav, da
razprava na koncu odgovori tudi na vprašanje, kakšna škoda, ne samo materialna,
ki jo je omenil premier in smo videli, da ni majhna, nastaja Sloveniji zaradi utaj
davkov pri "missing traderjih" oziroma teh davčnih vrtiljakih in na
kakšen način jo preprečiti. Hvala lepa.

Vir: Povzeto
po spletnih straneh Državnega zbora Republike Slovenije [29.03.2011].

</div>

</body>

</html>