Vlada
sprejela stališče Republike Slovenije do Predloga direktive Sveta o spremembi
Direktive 2008/9/ES o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost
Vlada
RS je na redni seji dne 27. januarja 2011 sprejela stališče Republike Slovenije
do Predloga direktive Sveta o spremembi Direktive 2008/9/ES o podrobnih
pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi
2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila,
ampak v drugi državi članici.
Republika
Slovenija podpira sprejem Predloga direktive Sveta o spremembi Direktive
2008/9/ES o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost,
opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v
državi članici vračila, ampak v drugi državi članici.
V
predlogu je predvideno sprejetje nekaterih izvedbenih ukrepov v skladu s
postopkom iz Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju, ki bodo
državam članicam in Komisiji omogočili, da se sporazumejo o nujnih tehničnih
vidikih uporabe direktive in tako izboljšali delovanje sistema.
Vlada
sprejela predlog Zakona o spremembi Zakona o matični evidenci zavarovancev in
uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Vlada
RS je na seji določila besedilo predloga Zakona o spremembi Zakona o matični
evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega
zavarovanja ter ga v obravnavo po skrajšanem postopku predložila Državnemu
zboru RS.
S
spremembo Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz
pokojninskega in invalidskega zavarovanja se ukinja krajevna pristojnost za
vlaganje prijav v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so hkrati
tudi prijave v druga obvezna socialna zavarovanja. Vlaganje prijav poteka na
enem mestu, ki ga izbere zavezanec, obenem pa zaradi sprememb kraja dela
zavarovanca ali kraja poslovanja zavezanca ni potrebna sprememba že vloženih
prijav. S tem bo olajšano poslovanje zavezancev za vlaganje teh prijav,
predvsem poslovnih subjektov v gospodarstvu in v negospodarstvu. Olajšava
pomeni odpravo zelo velike administrativne ovire, za katero so že večkrat
podali pobudo tako poslovni subjekti kot tudi državni organi.
Cilj
predlaganih sprememb je poenostavitev sistema zbiranja podatkov, potrebnih za
izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razbremenitev zavezancev
za vlaganje prijav, organa, ki sprejema prijave, in upravljavca matične
evidence. Zaradi enostavnejšega sistema zbiranja podatkov se povečuje tudi
stopnja pravilnosti, konsistentnosti in ažurnosti teh podatkov, saj se z
zmanjševanjem števila potrebnih prijav podatkov tudi zmanjša verjetnost napak
in zamud pri teh prijavah.
Posredna
posledica poenostavljenega posredovanja podatkov je večja popolnost in
pravilnost posredovanih podatkov, s čimer se povečuje tudi pravna in socialna
varnost zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega
sistema.
Predlagana
sprememba zakona je usklajena z možnostjo elektronskega vlaganja prijav
podatkov preko sistema »Vse na enem mestu« (VEM in e-VEM).
Vlada
sprejela mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
Vlada
RS je na seji sprejela mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah
zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju, ki jo je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom
Tankom predložila v obravnavo Državnemu zboru RS.
S
predlogom zakona se določa:
-
pristojnosti in dodatna upravičenja upniškega odbora,
-
promisorično izjavo upravitelja ob prevzemu dolžnosti,
-
dopolnitev ureditve glede oddaje in plačila storitev v zvezi s stečajnim
postopkom in nagrad upraviteljev,
-
ureditev nadzora nad delom upraviteljev izključno s strani Ministrstva za
pravosodje in
-
ukinitev Zbornice upraviteljev.
Predlog
zakona vsebuje predloge, ki so bili že predlagani s strani poslanske skupine
SDS v obliki amandmajev pri obravnavi predloga novele ZFPPIPP-C in zavrnjeni na
seji Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje dne 27. 5. 2010.
Po
mnenju Vlade RS so nekatere predlagane rešitve že ustrezno urejene v veljavni
zakonski ureditvi, druge pa so neprimerne in neutemeljene, zato Vlada RS
predlogu zakona nasprotuje in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Pristojnosti
upniškega odbora so v veljavnem zakonu urejene jasno in nedvoumno tako, da
sistemska sprememba s tem v zvezi po mnenju Vlade ni potrebna.
Veljavna
ureditev nadzora nad delom upraviteljev in obstoj Zbornice upraviteljev Slovenije
sta po mnenju Vlade RS ustrezna. Upravitelji so se doslej združevali v Društvu
upraviteljev Slovenije, ki je v letu 2002 izdalo Kodeks etike upraviteljev.
Članstvo v društvu je bilo prostovoljno. Vlada kot predlagatelj zakona novele
ZFPPIPP-C in nato zakonodajalec sta ocenila, da je potrebno, da se upravitelji,
tako kot pred njimi notarji in izvršitelji, organizirajo v "močnejši"
organizaciji in da morajo sami prevzeti bistveno večji del odgovornosti za
svoje delo in s tem za ugled stroke ter razvoj dobre poslovne prakse
upraviteljev.
Ministrstvo
za pravosodje pa je tisto, ki opravlja nadzor nad Zbornico upraviteljev in pri
tem lahko:
-
opravi pregled poslovanja zbornice,
-
zahteva poročilo zbornice o posameznem postopku nadzora nad upraviteljem ali o
drugih zadevah s področja pristojnosti in nalog zbornice po ZFPPIPP,
-
odredi ali izvede druge ukrepe, potrebne za zagotovitev, da zbornica opravlja
svoje pristojnosti in naloge v skladu z ZFPPIPP.
V
sedanji ureditvi ZFPPIPP upravitelj opravlja svojo funkcijo profesionalno in na
podlagi dovoljenja ministrstva, zato Vlada RS meni, da posamična prisega v
postopku ni smiselna in tudi ni potrebna. Pravilo o prisegi upravitelja je bilo
v prejšnjem ZPPSL določeno ob upoštevanju osnovne ureditve v ZPPSL, po kateri
je sodišče za upravitelja imenovalo lahko katerokoli osebo (torej ko še ni bilo
ureditve o dovoljenju za opravljanje funkcije upravitelja.
Vlada
RS načelno podpira predlog omejitve oddaje posameznih storitev za potrebe
stečajnega postopka, tako da v konkretnih primerih na račun poplačila upnikov v
stečajnem postopku ne bi prevladovali zasebni interesi posameznikov, ki
prejmejo izplačila svojih storitev kot strošek stečajnega postopka. V luči tega
je Vlada RS proučila, ali je možno želene učinke tega predloga v konkretnih
sodnih postopkih doseči že z upoštevanjem veljavne zakonodaje, in meni, da je
le-to možno, in sicer:
-
upravitelj je pri izbiri oseb, ki bodo izvedle posamezne storitve za potrebe
stečajnega postopka dolžan upoštevati tudi dolžnosti, ki mu jih nalaga Zakon o
integriteti in preprečevanju korupcije kot uradni osebi (10. točka 4. člena
tega zakona v zvezi s 4. točko prvega odstavka 99. člena Kazenskega zakonika);
-
izvedba posameznih storitev za potrebe stečajnega postopka, ki se izplačajo kot
strošek postopka, sploh pa višina plačila za te storitve, ne more biti s strani
upravitelja samovoljno izplačana, kajti sodišče je tisto, ki na predlog
upravitelja in mnenja upniškega odbora, določi predračun stroškov stečajnega
postopka (356. člen ZFPPIPP), in upravitelj, po splošnem pravilu ne sme brez
soglasja sodišča opraviti plačila ali izpolniti obveznosti, ki je strošek
postopka (357. člen ZFPPIPP).
Predlog
zakona določa, da mora biti nagrada upravitelju odmerjena v skladu z
upraviteljevimi prizadevanji za boljše poplačilo upnikov in sorazmerno z
doseženimi rezultati v postopku, ki ga upravlja. Po mnenju Vlade RS je
predlagana dopolnitev ZFPPIPP nesistemska in nepotrebna. Poplačilo upnikov je
značilno samo za stečajne postopke in ne tudi postopek prisilne poravnave. Po
posebnem pravilu, ki se sistemsko dosledno uporablja samo za stečajne postopke
in je že določeno v 3. točki četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP, pa je del
nagrade upravitelja nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev
upnikom, ki se odmeri v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve.
Vir: Povzeto po spletnih straneh Vlade RS [28.01.2011].