Vlada sprejela Sklep o objavi seznama upravičencev do
donacij za leto 2011
Vlada
Republike Slovenije je na redni seji dne 7. julija 2011 sprejela Sklep o objavi
seznama upravičencev do donacij za leto 2011.
Skladno
z Zakonom o dohodnini lahko davčni zavezanci do 0,5% dohodnine, odmerjene od
dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, namenijo za financiranje
splošno-koristnih namenov, reprezentativnih sindikatov ali političnih strank. V
Uredbi o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 30/07, 36/07
in 37/10), ki podrobneje ureja izvajanje instituta namenitve dela dohodnine za
donacije, je določeno, da Vlada RS na predlog ministra, pristojnega za finance,
najpozneje do 31. julija določi seznam upravičencev za leto, za katero se odmerja
dohodnina. Seznam se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Seznam
upravičencev do donacij je pripravljen na podlagi podatkov, ki so jih poslali
organi (ministrstva in vladna služba), in sicer vsak organ za upravičence, ki
delujejo na področju, za katerega je pristojen organ. Ministrstvo za finance je
podatke pregledalo, dodalo manjkajoče davčne številke in preverilo usklajenost
podatkov. Ugotovljene neskladnosti (dvojniki, neskladnosti v imenih in nazivih
ter naslovih sedežev upravičencev) je odpravilo s soglasjem pristojnega organa,
na področju katerega upravičenec deluje.
Vlada sprejela mnenje o zahtevi Upravnega sodišča Republike
Slovenije za oceno ustavnosti 120. člena Zakona o dohodnini
Vlada
Republike Slovenije je sprejela mnenje o zahtevi Upravnega sodišča Republike
Slovenije za oceno ustavnosti 120. člena Zakona o dohodnini.
Upravno
sodišče RS je na Ustavno sodišče RS naslovilo zahtevo za oceno ustavnosti
prvega odstavka 120. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh-2), ki
določa povprečenje kot poseben, ugodnejši način ugotavljanja letne davčne
obveznosti zavezanca, in sicer v primerih, ko zavezanec prejme dohodek iz
delovnega razmerja iz preteklih let na podlagi sodne odločbe. Podlaga za
zahtevo je upravni spor, v katerem tožeča stranka zatrjuje diskriminatornost
odločitve, ker ji pri odmeri dohodnine od nadomestila plače za čas čakanja na
ustrezno zaposlitev, ki ji je bilo za obdobje od 14. 10. 2003 do 23. 6. 2008 v
letu 2008 izplačano v enkratnem znesku, ni bila upoštevana ugodnejša obdavčitev
(povprečenje) zgolj zato, ker je plačilo prejela na podlagi odločbe Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ne na podlagi odločbe sodišča.
Upravno
sodišče predlaga, da Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti v prvem
odstavku 120. člena ZDoh-2 besedo »sodne« razveljavi.
Navedeni
predlog ni primeren iz naslednjih razlogov: Določba prvega odstavka 120. člena
ZDoh-2 pomeni davčno ugodnost oziroma olajšavo (saj se celotni letni dohodek
zavezanca obdavči po posebej preračunani povprečni stopnji, ki je nižja od
stopnje, ki bi bila določena po lestvici za odmero dohodnine), zato je omejena
na točno določene primere, kjer ni možnosti davčnega planiranja - gre za
dohodke iz delovnega razmerja, prejete za več preteklih let, in sicer na podlagi
sodne odločbe. Med navedene dohodke se pretežno uvrščajo pravice iz zaposlitve
in pravice iz socialnega zavarovanja. Ugodnejša davčna obravnava pravic iz
zaposlitve in pravic iz socialnega zavarovanja, izplačanih na podlagi sodnih
odločb za pretekla leta je utemeljena, ker gre za izredni dohodek, na katerega
nimata vpliva ne upravičenec ne izplačevalec dohodka, gre praviloma za
dolgotrajne postopke in višje zneske dohodka, ki v posameznem letu znatno
povečajo davčno osnovo zavezanca.
Po
predlogu Upravnega sodišča bi povprečenje oziroma ugodnejša davčna obravnava
veljala tudi za dohodke iz delovnega razmerja iz preteklih let, prejeti na
podlagi odločbe (torej katerekoli, ne le sodne, kar pomeni da bi povprečenje
veljalo tudi za poračune pravic iz socialnega zavarovanja, izplačanih s strani
upravnega organa), ne pa tudi za dohodke iz delovnega razmerja iz preteklih
let, prejete na podlagi akta delodajalca (torej za poračune pravic iz
zaposlitve, denimo poračuna plač za več let), s čemer bi se vzpostavila
neenakost, tokrat med primerljivimi dohodki iz delovnega razmerja, ki se
izplačujejo za pretekla leta na podlagi odločb in dohodki iz delovnega
razmerja, ki se izplačujejo za pretekla leta na podlagi akta delodajalca.
Navedeni dohodki so primerljivi, saj so tako pravice iz zaposlitve kot tudi
pravice iz socialnega zavarovanja določene s predpisi in je tako v primeru enih
in drugih pravic mogoče, da se naknadno ugotovi neupoštevanje določenih pogojev
in se opravi poračun dohodka za preteklo obdobje s strani izplačevalca.
Vlada sprejela mnenje o predlogu Zakona o odvzemu premoženja
nezakonitega izvora
Vlada
RS je sprejela mnenje o predlogu Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega
izvora, ki so ga v zakonodajni postopek vložili poslanci Zares, LDS, SD, Desus
in nepovezani poslanci.
Temeljni
namen in cilj predloga zakona je preprečevanje pridobivanja in uporabe
premoženja nezakonitega izvora. Tako premoženje je treba odvzeti osebam, ki z
njim razpolagajo, seveda ob zagotovljenem varstvu pravic tistih oseb, ki so jih
na takem premoženju pridobile zakonito in dobroverno. Predlagana ureditev
določa poseben postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora, ki ima v
kazenskem postopku le izhodišče z vidika suma nezakonitega izvora premoženja.
Vsebinska podlaga za postopek odvzema premoženja se nato zagotavlja v finančni preiskavi,
ki je urejena v tem Predlogu zakona. O začasnem zavarovanju odvzema in o
dokončnem odvzemu pa odloča sodišče v pravdnem postopku z upoštevanjem načela
obrnjenega dokaznega bremena, če je podano očitno nesorazmerje med zakonitimi
dohodki in vrednostjo premoženja.
Vlada
RS podpira utemeljen in legitimen cilj, ki se zasleduje s predlogom zakona t.j.
da nihče ne more obdržati premoženja, ki ga je pridobil na nezakonit način
oziroma z nezakonito dejavnostjo, saj ob vzpostavljenem sumu storitve določenih
hudih kaznivih dejan ne more izkazati zakonitosti izvora premoženja. Vlada
namreč meni, da nov predlog zakona ustrezno upošteva pripombe in pomisleke, ki
jih je Ministrstvo za pravosodje v preteklosti izreklo v zvezi s prejšnjim
predlogom zakona.
Po
mnenju vlade je predlog zakona ustavnoskladen, saj postopek odvzema premoženja
nezakonitega izvora po tem zakonu ni kazenski ali kaznovalni postopek, temveč
gre za civilnopravno posledico dejstva, da je storilec ali drugi upravičenec
pridobil premoženje z nezakonitim dejanjem. Prav zato, ker postopek odvzema
premoženja ni povezan s kazenskim postopkom, in teče »proti premoženju
nezakonitega izvora«, in ker je bilo dejanje, s katerim je bilo premoženje
pridobljeno, nezakonito že v času pridobitve, se z navedeno ureditvijo ne more
posegati oziroma se ne posega v ustavno zagotovljeno domnevno nedolžnosti (27.
člen Ustave) kot tudi ne v pravico do zasebne lastnine (33. člen).
Končno
kot izredno pozitivno Vlada RS ocenjuje tudi dejstvo, da predlog zakona ne
uvaja novih državnih organov, temveč pristojnosti in naloge po tem zakonu
nalaga državnim organom, ki že delujejo, njihove pristojnosti pa črpa iz že
obstoječih področij teh organov. S tem se sledi načelu ekonomičnosti in
smotrnosti porabe javnih sredstev.
Vlada
RS zato predlog zakona podpira in meni, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.
Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije [08.07.2011].