www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Davčna uprava RS izdala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine
za leto 2008</title>
<style>

</style>

</head>

Vlada seznanjena z informacijo v zvezi z razkritjem davčne
tajnosti za neplačnike prispevkov

Vlada
Republike Slovenije se je na redni seji dne 17. marca 2011 seznanila z
informacijo v zvezi z razkritjem davčne tajnosti za neplačnike prispevkov.

V
zvezi s problematiko (ne)plačevanja prispevkov za socialno varnost je bila s
strani državnih svetnikov (mag. Dušana Semoliča in Janvita Goloba), Kapitalske
družbe, poslanca Državnega zbora Republike Slovenije (Silven Majhenič) in
drugih postavljena pobuda za javno objavo neplačnikov.

V
zvezi s pobudami za objavo seznama neplačnikov prispevkov za socialno varnost z
vidika varovanja davčne tajnosti, določene v Zakonu o davčnem postopku (v
nadaljnjem besedilu: ZDavP-2), vlada dodatno pojasnjuje sledeče:

ZDavP-2
opredeljuje podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje
davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za
davek, kot davčno tajnost.

Davčna
tajnost oziroma varovanje davčne tajnosti je pomembna pravna kategorija v vseh
državah članicah EU in državah članicah OECD, in sicer predvsem z vidika
varovanja pravic davčnih zavezancev, zato je tako definicija davčne tajnosti
kot tudi ureditev razkrivanja davčne tajnosti v teh državah primerljiva z
ureditvijo v RS. Kot davčna tajnost so tudi v drugih državah definirani vsi
podatki v zvezi z izpolnjevanjem davčne obveznosti davčnega zavezanca in kot
taki ne smejo biti razkriti nepooblaščenim subjektom (posameznikom oziroma
javnosti). Davčna tajnost tako predstavlja protiutež obveznosti davčnega
zavezanca, da v davčnem postopku sodeluje z davčnim organom oziroma mu
posreduje vse informacije, potrebne za obdavčitev.

Vlada
pojasnjuje še dodatne razloge, zaradi katerih meni, da ni primerno, da se
razkrijejo podatki o neplačnikih tako, da se javno objavijo:

1.
ZDavP-2 določa krog upravičencev, ki imajo pravico do podatkov, ki so davčna
tajnost, in sicer predvsem zaradi izvajanja nalog, določenih z zakoni, ter
uveljavljanja pravic. Z zakonom določen krog upravičencev, ki lahko pridobijo
podatke, ki so davčna tajnost, je določen z namenom, da se ti podatki ne bi
zlorabili.

2.
Če bi zakonsko uredili možnost razkritja podatkov – seznam neplačnikov, je
treba upoštevati, da bi bil seznam neplačnikov nepopoln, ker ne bi zajel vseh
dolžnikov. Na seznamu bi bili neplačniki, ki DURS predlagajo obračune, tistih
neplačnikov, ki pa ne predlagajo obračunov, na seznamu ne bi bilo. S tega
vidika davčni zavezanci ne bi bili enako obravnavani. Zaradi tega bi neplačnike
vzpodbujali k nepredložitvi obračunov. Na podlagi ZDavP-2 zavezanci za
prispevke obračunajo obvezne prispevke za socialno varnost v obračunu
prispevkov za socialno varnost. Obveznost obračuna prispevkov je vezana na
dejansko izplačilo plače oziroma drugega prejemka. Davčni organ mora zato preko
različnih aktivnosti nadzora ugotavljati pravilnost izpolnjevanja davčnih
obveznosti glede obračunavanja in plačevanja prispevkov (podrobneje v prilogi).

3.
Potrebno je upoštevati, da določeni davčni zavezanci niso poravnali prispevkov
zaradi razlogov, na katere niso mogli vplivati.

4.
Zaradi možnosti napak v seznamu je posledično možna odškodninska odgovornost
države. Z umestitvijo davčnih zavezancev na seznam dolžnikov bi trpel njihov
poslovni ugled, lahko bi prišlo do znižanja njihovega bonitetnega razreda itd.

V
zvezi z neplačevanjem pokojninskih prispevkov je bistveno, da je delavec z vidika
varovanja pravic ustrezno seznanjen s podatki o obračunanih in plačanih
prispevkih za socialno varnost.

Podatki
o obračunanih in plačanih prispevkov so delavcu zagotovljeni:

-
v skladu z 21. členom ZDavP-2, ki fizični osebi omogoča, da pri DURS preveri
podatke o obračunanih in plačanih obveznih prispevkih za socialno varnost,

-
preko sistema eDavki, ki fizični osebi omogoča dostop do podatkov, ki se
nanašajo na prispevke za socialno varnost,

-
Zakon o delovnih razmerjih določa obveznost delodajalca, da delavcu ob vsakem
izplačilu plače izroči obračun plače (plačilno listo). Dejansko plačilo
prispevkov pa je razvidno iz plačilnega prometa, na podlagi katerega se pri
davčnemu organu vodi evidenca o plačanih prispevkih,

-
na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) je
delodajalec zavarovancem dolžan posredovati kopijo potrdila o letnem znesku
plačanega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Z
vidika uveljavljanja pravic delavca vlada navaja, da je po Kazenskem zakoniku
kaznivo dejanje neplačilo prispevkov kršitev temeljnih pravic delavcev in
kršitev pravic iz socialnega zavarovanja.

Po
Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju imajo prispevki v prisilni poravnavi in stečajnem postopku značaj
prednostne terjatve, upniku pa je tudi olajšano dokazno breme pri dokazovanju
pogojev za stečaj.

Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije [18.03.2011].

</div>

</body>

</html>