www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Predstavniki Generalne policijske uprave, Policijske uprave Ljubljana,
Davčne uprave RS in Urada RS za preprečevanje pranja denarja so na novinarski
konferenci dne 19</title>
<style>

</style>

</head>

Predlog Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku

Vlada
RS je na 78. seji z dne 22.04.2010 določila besedilo predloga Zakona o udeležbi
delavcev pri dobičku – 1 (ZUDDob-1) in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru
RS po nujnem postopku.

Ministrstvo
za gospodarstvo se je glede na ugotovljene pomanjkljivosti ZUDDob ter glede na
manjše število družb, ki so sklenile in registrirale pogodbo o udeležbi
delavcev pri dobičku, odločil za spremembe in dopolnitve ZUDDob. Predlog
zakona zaradi zagotovitve večje odzivnosti poenostavlja postopek delitve
dobička, odpravlja odlog izplačila ter na novo ureja davčne obravnave.

Temeljna
načela Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku so: načelo prostovoljnosti
udeležbe pri dobičku in neprenosljivosti pravic, načelo enakosti, načelo
skrbnosti. Predlog zakona navedena
načela dodatno opredeljuje in zagotavlja ugodnejše možnosti za udeležbo
delavcev pri dobičku. Predlog zakona ohranja kot eno najpomembnejših načel
načelo prostovoljnosti, kar pomeni, da sta udeležba pri dobičku in udeležba v
lastništvu prostovoljni za delavce in družbo. Tako se uresničuje cilj, da se
bodo družbe zaradi ugodnih učinkov, ki jih udeležba delavcev pri dobičku
prinaša, odločile za njeno uporabo.

Predlog
zakona že v skladu z ustavnim načelom enakosti, ki ga opredeljuje 14. člen
Ustave Republike Slovenije, izrecno določa, da morajo biti pod enakimi pogoji
pri dobičku udeleženi vsi delavci.

Predlog
zakona izrecno določa tudi načelo skrbnosti, in sicer za vse udeležence in
organe, ki dajo pobudo oziroma sodelujejo pri pripravi in izvajanju udeležbe
pri dobičku. Predlog zakona tako določa, da morajo vsi udeleženi ravnati s
skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Merilo za skrbnost dobrega gospodarja
oziroma dobrega gospodarstvenika je abstraktna skrbnost, zato so za njeno
presojo odločilna objektivna, ne pa subjektivna merila. Ta merila se presojajo
po merilih kroga skupine ljudi, ki jim pripada udeleženec obligacijskega
razmerja, katerega ravnanje se presoja (starost, izobrazba, pričakovano
ravnanje v danih razmerah razumnega človeka itd.).

Vir: Povzeto po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije
[23.04.2010].

</div>

</body>

</html>