www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Predstavniki Generalne policijske uprave, Policijske uprave Ljubljana,
Davčne uprave RS in Urada RS za preprečevanje pranja denarja so na novinarski
konferenci dne 19</title>
<style>

</style>

</head>

Vlada sprejela predlog Zakona o malem delu

Vlada
RS je na seji z dne 16.06.2010 določila besedilo predloga Zakona o malem
delu in ga predložila Državnemu zboru RS v obravnavo po rednem postopku.

Na
trgu dela v Sloveniji obstajajo različne oblike priložnostnega in občasnega
dela, ki so opredeljene v več zakonih, zato je njihovo izvajanje zelo različno,
prav tako pa se bistveno razlikujejo glede na pravice in varnost tistih, ki ta
dela opravljajo. Veliko priložnostnih in občasnih del se opravi tudi v okviru
dela in zaposlovanja na črno. Zaradi hitrih in nepredvidljivih sprememb ter
negotovosti na globalnem trgu, se vse več delodajalcev poslužuje t.i.
nestandardnih oblik zaposlovanja oziroma najema delovne sile, zato je nujno
potrebno zagotoviti ustrezen pravni okvir za opravljanje tovrstnih del,
določiti standarde in zagotoviti socialno varnost tudi tistim, ki opravljajo
priložnostno in občasno delo. Uveljavljanje načela  »vsako delo šteje« je zelo
pomembno tako z vidika posameznika, kakor tudi z vidika vzdrževanja socialne
države.

Z
Zakonom o malem delu želi vlada enotno urediti oblike dela, katerih zaradi
njihove občasne narave in dinamike opravljanja dela, ne moremo šteti kot
delovno razmerje, kljub temu, da ima takšno delo v posameznih primerih lahko tudi
elemente delovnega razmerja. Namen Zakona o malem delu je, da se vse oblike
tovrstnega dela vključi v mehanizem podpore socialnim blagajnam in da se vsem,
ki ta dela opravljajo, omogočijo primerljive pravice iz socialnih zavarovanj in
s tem tudi ustrezno varnost na trgu dela. Hkrati želi vlada z uvedbo malega
dela zmanjšati obseg dela in zaposlovanja na črno, saj se uvaja nova možnost
legalnega opravljanja plačanega dela, ki ima lahko tudi elemente delovnega
razmerja, pod ugodnejšimi pogoji za delodajalca (hitro reagiranje na potrebe po
delu, manjši stroški dela, kot pri delovnem razmerju, manj administrativnih
postopkov). Malo delo bo v veliki meri ohranilo fleksibilni značaj na trgu
dela, ki ga ima sedaj študentsko delo, zato bo tudi prispevalo k bolj prožnemu
trgu dela ob hkratni zagotovitvi osnovnih pravic iz socialnih zavarovanj.

Malo
delo je opredeljeno kot plačano začasno, občasno delo ali trajnejše časovno
omejeno delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih
neaktivnih oseb, v obsegu največ 60 ur na mesec. Izjema velja za študente in
dijake, katerim je zaradi študijskih obveznosti omogočeno, da malo delo
opravljajo tudi več ur na mesec, vendar pa v posameznem koledarskem letu ne
smejo preseči dovoljenega obsega ur, preračunanega na letni obseg ur, kar znese
720 ur. Omejen je tudi letni zaslužek iz tega naslova v višini 6.000 evrov,
najnižja bruto urna postavka pa znaša 4,00 evre.

Iz
malega dela se bodo plačevali prispevki delojemalca za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje, delodajalec pa je
obvezan k plačilu prispevka za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in
poklicne bolezni ter dajatve iz malega dela.

Dajatev
iz malega dela znaša 14 % od bruto plačila za opravljeno malo delo, kar je enako kot znaša trenutna koncesijska dajatev
iz dela dijakov in študentov.

Sredstva
iz dajatve se bodo stekala v dva proračunskega sklada, enega v pristojnosti
Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in drugega v pristojnosti
Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Sredstva iz dajatve se v
največjem odstotku namenjajo za financiranje štipendij ter izgradnjo in
vzdrževanje študentskih domov. Na podlagi načela medgeneracijske solidarnosti
bodo sredstva za ta namen s svojim delom prispevali tako dijaki in študentje,
kakor tudi upokojenci, brezposelne in druge neaktivne osebe. Manjši del
sredstev iz dajatve pa bo namenjen za rizični sklad, delovanje organizacij
študentov, izvajanje projektov, namenjenih študentom in upokojencem, izvajanju
aktivne politike zaposlovanja ter za podporo evidentiranja in spremljanja
malega dela ter inšpekcijskega nadzora. S strožjimi pravili glede porabe
sredstev iz dajatve želi vlada doseči učinkovitejšo in gospodarnejšo porabo teh
sredstev. Vsi prejemniki sredstev iz dajatve iz malega dela bodo morali pri
porabi teh sredstev upoštevati vse javno finančne predpise.

Posredovanje
malega dela se bo izvajalo kot nepridobitna dejavnost, na podlagi dovoljenja za
opravljanje dejavnosti, ki ga podeli in odvzame ministrstvo, pristojno za delo.
Dovoljenje se podeli na javnem razpisu, in sicer za dobo največ 5 let. Pri
posredovanju malega dela se ohranja institut napotnice, ki sedaj velja za
študentsko delo, vendar z vgrajenimi varovalkami, ki bodo zagotovile redno
plačevanje delodajalcev za opravljeno malo delo oziroma učinkovitejšo izterjavo
neplačanih obveznosti.

V
primeru neplačila s strani delodajalca se uvaja posebno varstvo za osebo, ki bo
malo delo opravila, in sicer tako, da se ji zagotovi plačilo dela iz skupnega
rizičnega sklada. Organizacija, ki posreduje malo delo pa ima pristojnost in
dolžnost, da izvede postopke izterjave in izterjana sredstva vrne v rizični
sklad.

Za
učinkovito izvajanje, spremljanje in nadzor malega dela, je ključna tudi
vzpostavitev centralne informatizirane evidence o malem delu, ki jo bo vodil
Zavod RS za zaposlovanje in v kateri
bodo tekoče razvidni podatki o opravljenem malem delu za posamezno osebo in
delodajalca, neposredni vpogled v evidenco pa je predviden tudi za nadzorne
organe. Centralna evidenca o malem delu bo zagotovila tudi beleženje
neformalnih izkušenj, pridobljenih z malim delom, kar bo predvsem v korist
mladim, pa tudi brezposelnim osebam, pri iskanju zaposlitve.

Predlog
zakona uvaja strog nadzor nad kršitvami zakona. Kazenske določbe predvidevajo
visoke  globe za delodajalce in posameznike, poleg tega pa bo v primeru
pravnomočne odločbe o prekršku po Zakonu o malem delu veljala tudi  prepoved
izdajanja napotnic za opravljanje malega dela, in sicer za osebe 1 leto in za delodajalce
2 leti od dneva pravnomočnosti odločbe o prekršku.

Vir: Povzeto po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije
[18.06.2010].

</div>

</body>

</html>