www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Predstavniki Generalne policijske uprave, Policijske uprave Ljubljana,
Davčne uprave RS in Urada RS za preprečevanje pranja denarja so na novinarski
konferenci dne 19</title>
<style>

</style>

</head>

Vlada seznanjena s Poročilom medresorske delovne skupine za
pripravo ukrepov za preprečevanje davčnih utaj pri gotovinskem poslovanju

Vlada
RS se je na redni seji dne 21. 10. 2010 seznanila s Poročilom medresorske
delovne skupine za pripravo ukrepov za preprečevanje davčnih utaj pri
gotovinskem poslovanju.

Davčne
utaje ogrožajo javno finančne vire in slabijo konkurenčnost podjetij, ki
poslujejo v skladu s predpisi. Problem je še posebej pereč pri dejavnostih, ki
poslujejo z gotovino in tovrstnih prihodkov ne prijavijo v davčnih napovedih.
Vlada je 15. 4. 2010 sprejela Sklep o ustanovitvi medresorske delovne skupine
za pripravo ukrepov za preprečevanje davčnih utaj pri poslovanju z gotovino.

Medresorska
delovna skupina bo pripravila osnutek zakonskih podlag za uvedbo davčnih
blagajn in ga predložila Vladi najkasneje do 31. 12. 2010.

Vlada
je naročila Medresorski delovni skupini, da nadaljuje s pripravo ukrepov, ki so
navedeni v Poročilu in določa nosilce iz pristojnih resorjev, ki morajo
Medresorski delovni skupini posredovati predloge izvedbenih ukrepov najkasneje
do 31. 12. 2010:

-
Uveljavitev visoke obremenitve oziroma odvzema premoženja nelegalnega izvora in
zagotovitev učinkovitejše zamrznitve, zasega oziroma odvzema takšnega
premoženja (Ministrstvo za finance z vidika obremenitve in Ministrstvo za
pravosodje z vidika odvzema takšnega premoženja).

-
Okrepitev sodelovanja med Davčno upravo Republike Slovenije, Carinsko upravo
Republike Slovenije, Uradom Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja
in medsebojni neposredni dostop do podatkovnih zbirk (Urad Republike Slovenije
za preprečevanje pranja denarja).

-
Omejitev gotovinskih transakcij nad določenim zneskom (Ministrstvo za finance).

-
Spodbujanje negotovinskega poslovanja (vsa ministrstva).

-
Okrepitev aktivnosti za pregon nedobrovernih dobaviteljev registrskih blagajn
oziroma računalniških programov zanje ter nedobrovernih računovodij
(Ministrstvo za pravosodje).

Medresorska
delovna skupina bo poročala Vladi o predlaganih ukrepih najkasneje do 31. 1.
2011.

Medresorska
delovna skupina bo dopolnjena s predstavniki Ministrstva za pravosodje in Urada
za preprečevanje pranja denarja.

Vlada sprejela mnenje k predlogu o razvojni podpori Koroški
regiji v obdobju 2012-2016

Vlada
RS je sprejela mnenje k predlogu o razvojni podpori Koroški regiji v obdobju
2012-2016, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina
poslancev s prvo podpisanim Mirom Petkom. Vlada meni, da predloga zakona ni
mogoče podpreti, saj problemov regionalnega razvoja ni mogoče reševati z
interventnimi zakoni. Vlada pripravlja predlog zakona o spodbujanju skladnega
regionalnega razvoja, ki je že v predhodnem usklajevanju v vseh poslanskih
skupinah in bo v kratkem vložen v Državni zbor. S sistemskimi rešitvami bo vsem
območjem v državi, ki izkazujejo podobne razvojne probleme, zagotovljena
približno enaka raven državne pomoči.

Vlada
Republike Slovenije zavrača možnost, da bi nastale razmere v Koroški regiji
reševali na podoben način kot v Pomurski regiji, torej s posebnim razvojnim
zakonom. V Pomurski regiji se je kriza izrazito odrazila tudi na socialnem
področju. Stopnja registrirane brezposelnosti je presegla 20 %, zato je bila
potrebna takojšnja intervencija v obliki zakona, sicer bi lahko prišlo do nepopravljivih
socialnih posledic, ne le za Pomurje, temveč tudi širše. To je prepričalo vlado
in poslance Državnega zbora, ki so soglasno podprli sprejem Zakona o razvojni
podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 (v nadaljevanju: pomurski zakon). Rešitev za Pomurje je bila nesistemska, vendar v
tistem obdobju edino mogoča, saj še ni bilo ustrezne sistemske rešitve.

Vlada
je prejela več pobud iz različnih območij Slovenije, ki so z gospodarsko krizo
zašla v težave in vidijo izhod v sprejemu posebnega zakona za njihovo območje
(poleg Koroške še za Belo krajino in Kočevsko ter Maribor s Podravsko regijo).
To dokazuje, da kriza ne prizanaša več regijam, vendar sprejemanje interventnih
razvojnih zakonov ne more biti sistemska rešitev za Slovenijo. Slovenija potrebuje
nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bo odgovoril na
potrebe vseh območij, ki se soočajo z razvojnimi problemi. Predlog novega
zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki se naslanja tudi na
pridobljene izkušnje iz Pomurske regije, omogoča uporabo razširjenega nabora
instrumentov regionalne politike na območjih, ki so zašla v težave. Tudi drugim
območjem, ki izkazujejo podobne razvojne probleme, bo s sistemskimi rešitvami
zagotovljena približno enaka raven državne pomoči kot v Pomurju.

Novi
zakon bo prinesel teritorialno strukturiran več-nivojski pristop in fleksibilne
rešitve, saj potrebujemo dinamične ukrepe, ki bodo ob zaznanih poslabšanih
razmerah sprožile hiter odziv vlade, ob izboljšanju razmer pa njegovo postopno
zmanjševanje. Predlog zakona določa dve vrsti problemskih območij: obmejna
problemska območja in območja z visoko brezposelnostjo, ki so bila tudi najbolj
prizadeta z gospodarsko krizo. Analize kažejo, da se razvojni problemi značilno
koncentrirajo v obmejnem prostoru. S posebnimi ukrepi in shemami državnih
pomoči želi regionalna politika na teh območjih okrepiti obmejni pas z novimi
naložbami in možnostjo novega zaposlovanja ter ustvariti možnosti za
izboljšanje demografske slike v strateško pomembnem obmejnem prostoru. V
obmejna problemska območja so zajete tudi občine, ki izkazujejo odmaknjenost od
ključnih prometnic in visok delež območij Natura 2000, s čemer bomo prispevali
tudi k doseganju okoljevarstvenih ciljev. V obmejnih problemskih območjih želi
regionalna politika predvsem ustvarjati nova delovna mesta, ki so garancija za
dolgoročno izboljšanje demografske slike in pomemben blažilec krize.

Če
kljub sistemskim ukrepom brezposelnost v nekem območju preseže kritično mejo,
predlog zakona za takšno območje določa dodatne začasne ukrepe razvojne
podpore. Območja z visoko brezposelnostjo bodo deležna programskega pristopa,
prednostne obravnave razvojnih politik, spodbud za zaposlovanje in dodatnih
proračunskih sredstev za izvedbo programa spodbujanja konkurenčnosti območja po
vzoru pomurskega zakona. Po mnenju vlade tako ne bo več potrebe po sprejemanju
novih interventnih zakonov.

Vlada izdala Uredbo o sodelovanju državnega tožilstva,
policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in
pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih
preiskovalnih skupin

Vlada
RS je sprejela sklep o izdaji Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva,
policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in
pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih
preiskovalnih skupin.

Uredba
določa postopek, primere, način in roke sodelovanja državnega tožilstva s
policijo in drugimi pristojnimi državnimi organi in institucijami s področja 
davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence,
preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in
inšpekcijskega nadzora pri izvrševanju njihovih nalog.

Pomeni
sodelovanje z omenjenimi organi predvsem v okviru delovanja specializiranih
preiskovalnih skupin in skupnih preiskovalnih skupin.

S
to uredbo ministrstvo za pravosodje uresničuje določbo Zakona o kazenskem
postopku (160.a ZKP), kjer je opredeljena podlaga za takšno delovanje, medtem
ko bo ta uredba podrobneje določila operativno sodelovanje med omenjenimi
organi. Temu je namenjeno posebno poglavje v uredbi, posledično pa je
spremenjen tudi naslov uredbe.

S
tem vlada nadaljuje svoje prizadevanje za učinkovit pregon gospodarskega in
organiziranega kriminala, v okviru tega tudi za bolj učinkovito izvajanje
določb veljavne zakonodaje o odvzemu in začasnem zavarovanju protipravne
premoženjske koristi.

Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Zmaga
Jelinčiča Plemenitega v zvezi s pomočjo prizadetim po poplavah

Vlada
RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega
Vladi RS v zvezi s pomočjo prizadetim po poplavah.

Poslanec
Zmago Jelinčič Plemeniti sprašuje, če je bila s strani EU Republiki Sloveniji
ponujena kakršnakoli pomoč oziroma ali bo Republika Slovenija zaprosila za
pomoč EU. Poslanec tudi poziva vlado, da na podlagi zbranih podatkov podjetja,
ki jih je povodenj močno prizadela, oprosti plačila davka na dodano vrednost in
davka od dobička, pod pogojem, da to vrednost namenijo za obnovo poškodovanih
linij, strojev ipd. Poslanec še poziva vlado, da brezposelne in dela zmožne
osebe vključi v postopke odprave posledic poplav, saj naj bi s pomočjo
občinskih štabov civilne zaščite in gasilcev lahko bistveno pripomogli k
odpravi posledic poplav, ki bodo dolgotrajne.

Solidarnostni
sklad EU je bil ustanovljen kot izraz evropske solidarnosti do regij, ki so jih
prizadele naravne nesreče. Iz sredstev Solidarnostnega sklada se lahko zagotovi
finančno  pomoč državam članicam in državam vključenim v pristopna pogajanja v
primeru večjih naravnih nesreč, če skupna neposredna škoda zaradi nesreče
presega 3.000.000.000 EUR (po cenah iz leta 2002) oziroma 0,6% bruto državnega
nacionalnega dohodka, odvisno katera vrednost je nižja. Slovenija je že prejela
iz Solidarnostnega sklada pomoč v višini 8.299.707,15 evra kot pomoč pri
sanaciji škode zaradi poplav 18. 9. 2007. Višina škode, pri kateri bi Slovenija
lahko zaprosila za pomoč iz Solidarnostnega sklada je 217.669.000 EUR. Izjemoma
lahko država oziroma regija zaprosi za sredstva Sklada tudi v primeru izredne nesreče,
ki prizadene večino prebivalstva v regiji ter ima resne in trajne posledice na
gospodarsko stabilnost in pogoje za življenje. Vlada je 23. 9. 2010 že sprejela
sklep, s katerim je naložila pristojnim ministrstvom in Upravi RS za zaščito in
reševanje, da skupaj z občinami pospešijo pripravo ocen škode na stvareh in da
Uprava čim prej predloži verificirano oceno škode v skladu s predpisi o odpravi
posledic naravnih nesreč. Obenem je Vlada naložila Službi Vlade Republike
Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da po prejemu dokončne
ocene škode pripravi vlogo za pridobitev pomoči iz Solidarnostnega sklada EU. V
primeru, da bi dokončna ocena škode nedavnih poplav presegla omenjeno mejno
vrednost, bo Slovenija zaprosila za sredstva Solidarnostnega sklada.

Prav
tako je v okviru izvajanja kohezijske politike 2007-2013 iz Operativnega
programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture v 5. Razvojni prioriteti
»Varstva okolja - področje voda« za projekte, katerih namen je zmanjšanje
škodljivega delovanja voda, namenjenih okvirno 74 mio evrov kohezijskih
sredstev. V ta program so uvrščeni projekti Zagotavljanje poplavne varnosti na
porečju Savinje (pripravljenost za postopek izgradnje), Zagotovitev poplavne
varnosti na porečju Ljubljanice, Zagotovitev poplavne varnosti Drave in
Dravinje (pripravljenost za postopek izgradnje), Rekonstrukcija visokovodnih
nasipov ob Muri, Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja
vodnega okolja v Sloveniji (že v izvajanju) in Spodnja Sava. V proračunu
Republike Slovenije se sredstva za ureditve protipoplavnih območij črpajo iz
prilivov sklada za vode, iz katerega bo treba zagotoviti dodatna sredstva za
nacionalno sofinanciranje.

V
zvezi s pobudo poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega glede oprostitve plačila
davka na dodano vrednost tistim podjetjem, ki jih je povodenj močno prizadela
vlada pojasnjuje, da po Zakonu o davku na dodano vrednost davčnemu zavezancu ni
treba obračunati DDV od primanjkljaja in uničenja blaga oziroma opreme,
nastalega zaradi višje sile, čeprav je pri nakupu blaga oziroma opreme davčni
zavezanec uveljavljal odbitek DDV. Navedeno pomeni, da blago in oprema
podjetji, davčnih zavezancev za DDV, ki jih je prizadela povodenj, že po
trenutni ureditvi ni obremenjena z DDV, zato s sistemskega vidika oprostitev
DDV v teh primerih ne bi imela nobenega učinka. Glede pobude o oprostitvi
plačila davka od dobička vlada meni, da predlagan ukrep ni primeren iz
vsebinskih in izvedbenih razlogov. Veljavna Zakon o davku od dohodkov pravnih
oseb in Zakon o dohodnini namreč že vsebujeta ukrepe, ki jih lahko uveljavljajo
davčni zavezanci, ki so bili prizadeti v poplavah, vključno z gospodarskimi
družbami.

Ob
tem Vlada RS poudarja, da lahko Republika Slovenija ob naravnih nesrečah
skladno z veljavno področno zakonodajo tudi dodeljuje proračunska sredstva
oškodovancem za obnovo poškodovanih stvari za zagotovitev pomoči za čimprejšnje
varno bivanje in ponovno izvajanje dejavnosti ter čimprejšnjo uporabo stvari. V
letu 2010 je za navedeni namen v proračunski rezervi na razpolago 18 mio EUR,
za uporabo katerih je treba upoštevati določila Zakona o javnih financah ter
Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.

Glede
predlaganih ukrepov pomoči povezanih z vključitvijo brezposelnih in dela
zmožnih oseb v odpravo posledic na poplavljenih območjih, Vlada RS pojasnjuje,
da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na vseh dvanajstih
območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje preverilo, ali obstaja interes po
vključevanju brezposelnih in dela zmožnih oseb v odpravljanje posledic nesreče
in ugotovilo, da na nobeni izmed območnih služb niso prejeli izražene potrebe
po tem. Sicer pa so se na Zavodu RS za zaposlovanje ob poplavah v letu 2007
odzvali s posebnim razpisom za opravljanje javnih del za pomoč ob poplavah.
Program se je izvajal od 16. 10. 2007 do 31. 12. 2007. Vključenih je bilo le 34
brezposelnih oseb, večjega zanimanja pa ni bilo.

Vir: Povzeto po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije
[22.10.2010].

</div>

</body>

</html>