www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Davčna uprava RS izdala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine
za leto 2008</title>
<style>

</style>

</head>

Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o prekrških

Vlada
RS je na seji dne 23. septembra 2010 sprejela predlog Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o prekrških. S spremembami želi vlada izboljšanje
učinkovitost dela prekrškovnih organov in sodišč ter odpraviti v praksi
ugotovljene pomanjkljivosti sedanje ureditve.

S
predlaganim zakonom se omogoča izrek stranske sankcije izločitve iz postopkov
javnega naročanja. Ta stranska sankcija je že urejena v dveh zakonih na
področju javnega naročanja – Zakonu o javnem naročanju in Zakonu o javnem
naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih
storitev. Stranska sankcija naj bi se, poleg globe, izrekla v primerih, če se v
postopku o prekršku ugotovi, da je ponudnik v postopku javnega naročanja vedoma
predložil neresnično dokazilo ali dal neresnično izjavo. Sankcija bi se izrekla
v trajanju 3 oziroma 5 let od pravnomočnosti odločbe o prekršku glede na to,
ali je predmet javnega naročila blago ali storitev (3 leta) ali gradnja (5
let). Te postopke o prekršku bo vodilo Okrajno sodišče v Ljubljani (izključna
pristojnost) in ne več Državna revizijska komisija. Pogoje za izrek te sankcije
bo torej presojalo sodišče, ki bo sankcijo izreklo in tudi odmerilo.

Prenavljajo
se podlage in oblike odgovornosti za prekršek pravnih oseb, podjetnikov in
zasebnikov ter njihovih odgovornih oseb. Temelj za odgovornost pravne osebe je po predlogu zakona, da je bil
prekršek storjen v imenu, na račun ali v korist pravne osebe oz. z njenimi
sredstvi - torej, da ga organ ali oseba pri kršitelju (storilec) ni storila v
svojo korist, čeprav morda med opravljanjem nalog pri pravni osebi. Zato so
izrecno izključeni primeri odgovornosti, če pravna oseba (ali drug subjekt)
dokaže, da je bil prekršek storjen z namenom škodovanja pravni osebi, ali z
zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo ali
storitev za pravno osebo ali s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je
v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za
preprečitev prekrška. Storitev prekrška pravne osebe (in podjetnikov ter
zasebnikov) je po predlaganem besedilu neposredno povezana z dejanjem oziroma
opustitvijo njenega vodstvenega ali nadzornega organa ali druge pooblaščene osebe,
kar je hkrati tudi navezna okoliščina za ugotovitev položaja odgovorne osebe.

Tako
naj bi veljala ureditev, po kateri za prekršek (če je tako določeno v
predpisu) načeloma lahko odgovarja tako neposredni storilec kot pooblaščena
oseba, poleg njega pa oseba odgovorna za opuščeno dolžno nadzorstvo kot tudi
pravna oseba. Vedno ni mogoče ugotoviti dejanskega storilca prekrška, ali
ta iz upoštevnih razlogov ni odgovoren, zato je v predlogu zakona posebej
določeno, da pravna oseba odgovarja za prekršek tudi, če njen organ ali
pooblaščena oseba opusti dolžno nadzorstvo, s katerim bi lahko preprečila
prekršek. Ta razlog je tudi v dosedanji praksi prevladoval kot podlaga za
odgovornost pravne in odgovorne osebe.

S
spremembami zakona se določa tudi jasnejša vloga upravičencev do vložitve
pritožbe ter določajo razlogi za vložitev pritožbe, kakor tudi sam postopek v
zvezi s pritožbo. S predlogom zakona
se odločanje o pritožbah zoper sklepe o pridržanju in sklepe o začasnem odvzemu
dokumentov oziroma listin zaradi zavarovanja izvršitve prenaša na okrajna
sodišča.

Člen,
ki ureja pravico do pritožbe je spremenjen tako, da bodo upravičenci: oseba, ki
ji je bila izrečena sankcija (storilec prekrška), njen zakoniti zastopnik
oziroma zagovornik oziroma lastnik odvzetih predmetov lahko vložili pritožbo:

-
če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane (to je takrat, ko je
globa predpisana v razponu in zakon posebej pooblašča prekrškovni organ, da
lahko izreče višjo globo od najnižje predpisane),

-
če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali odstotku (globa v
večkratniku ali odstotku se lahko predpiše za prekrške s področja davkov, trošarin
in carin in sicer od višine davka, trošarine ali carine, po novem pa se bo
lahko predpisala tudi za javna naročila in sicer od vrednosti javnega naročila;
ZP-1 tudi določa, da se lahko za prekrške s področja varstva konkurence
predpiše globa v višini do 10 % njihovega letnega prometa ali njihovega letnega
prometa s podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu) - torej v teh
primerih bo storilec lahko vložil pritožbo,

-
če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v
vrednosti, ki presega 400 evrov.

Prekrškovni
organ bo lahko vložil pritožbo zoper sodbo okrajnega sodišča:

-
če je sodišče odpravilo odločbo prekrškovnega organa (iz hitrega postopka o
prekršku),

-
če je sodišče spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o
prekršku,

-
če je sodišče izreklo nižji globo kakor prekrškovni organ ali opomin.

Storilec
bo lahko v 8 dneh od prejema pritožbe prekrškovnega organa nanjo odgovoril, s čimer se zagotavlja enakost orožij oziroma
kontradiktornost v postopku.

Uvaja
se tudi novo izredno pravno sredstvo - odprava ali sprememba odločbe na predlog
prekrškovnega organa, ki se bo uporabilo v naslednjih primerih:

-
če je odločbo izdal stvarno nepristojni prekrškovni organ,

-
če se opira na drugo odločbo o prekršku ali na kakšno drugo odločbo, pa je bila
ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena

-
ali če so bile z njo očitno v škodo storilca prekršene materialne določbe tega
zakona ali predpisa, ki določa prekršek.

Predlog
za odpravo ali spremembo odločbe se ne more opirati na razlog, o katerem je
sodišče že odločilo po zahtevi za sodno varstvo. S to določbo se želi preprečiti, da bi upravičenci
do vložitve pravnega sredstva v primeru neuspešnosti zahteve za sodno varstvo
vlagali še dodatno pravno sredstvo. Rok za vložitev tega pravnega sredstva je
tri leta od pravnomočnosti odločbe o prekršku oziroma do izteka trajanja
stranskih sankcij.

Predlog
za odpravo ali spremembo odločbe bo podal prekrškovni organ po uradni dolžnosti
ali na pobudo upravičenca do vložitve pravnega sredstva (osebe, ki ji je bila
izrečena sankcija, njenega zakonitega zastopnika oziroma zagovornika, lastnika
odvzetih predmetov, državnega tožilca ali sodišča). O predlogu za odpravo ali
spremembo odločbe bo odločilo okrajno sodišče.

Zaradi
uvedbe novih institutov in novega pravnega sredstva začasnega odvzema vozniškega
dovoljenja, odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in
odprave ali spremembe odločbe na predlog prekrškovnega organa se s predlogom
zakona dopolnjuje določbe o pristojnosti okrajnih sodišč. Prav tako se
spreminjajo določbe o odločanju višjih sodišč, saj se s predlogom zakona za
odločanje o pritožbah določa pristojnost enega višjega sodišča – Višjega
sodišča v Celju, s čimer se želi zagotoviti enotna sodna praksa ter
specializacija sodnikov. S tako ureditvijo se je strinjalo tudi Vrhovno sodišče
Republike Slovenije.

S
predlogom zakona se spreminja tudi ureditev glede vodenja postopkov o prekršku
in izrekanja sankcij za prekrške v primeru, če prekršek stori tujec, ki uživa
imuniteto v Republiki Sloveniji po mednarodnem pravu. Takim osebam se bo lahko
izrekla globa oziroma opomin. O prekršku, ki ga stori tujec, ki uživa imuniteto
po mednarodnem pravu, prekrškovni organ obvesti ministrstvo, pristojno za
zunanje zadeve ter priloži odločbo o prekršku.

Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije [24.09.2010].

</div>

</body>

</html>