Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o izvršbi in zavarovanju
Vlada
RS je na seji dne 03.06.2010 sprejela predlog Zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju. Državnemu zboru RS bo vlada
predlagala sprejem zakona po nujnem postopku, saj je sprejem predlaganega
zakona nujno potreben zaradi izrednih potreb države v razmerah gospodarske
krize.
Osrednji
cilj novele je zagotovitev večje učinkovitost izvršbe s skrajšanjem in
poenostavitvijo izvršilnih postopkov. S tem se zasleduje tudi zmanjšanje
plačilne nediscipline, varovanje interesov gospodarstva in zmanjšanje učinkov
krize. Vsebina poglavitnih rešitev predlaganih sprememb je:
–
Določajo se natančna pravila iskanja dolžnikovega premoženja, predlaga
pa se tudi izboljšanje instituta seznama dolžnikovega premoženja, saj le
učinkovit sistem iskanja dolžnikovega premoženja v veliki meri prispeva k
uspešnosti postopkov izvršbe. Pri tem pa so spoštovane konvencijske in ustavne
zahteve na področju varstva osebnih podatkov. S predlagano spremembo se
katalog podatkov, ki jih sodišča, izvršitelji in upniki lahko pridobivajo,
natančneje določa. Krog zavezancev za posredovanje podatkov se širi tudi na
zasebnike (zdravnike, notarje, odvetnike, kmete ali druge fizične osebe, ki
niso podjetniki in ki kot poklic opravljajo določeno dejavnost). Na novo se
določa način, kako se mora izvršitelj izkazati za pridobivanje podatkov.
Izvršitelj bo lahko pridobival podatke, ki se nanašajo na dolžnika iz sklepa o
izvršbi, ki ga bo predložil upravljavcu zbirk podatkov, če pa bo v zadevi
določen za izvršitelja s posebnim sklepom, bo moral predložiti tudi ta sklep.
Natančneje je opredeljeno kdo lahko pridobiva podatke o dolžniku in njegovem
premoženju, na kakšen način, in kateri so ti podatki. Z razširitvijo
vpogledovanja sodišča v dostopne evidence je olajšan položaj upnika pri iskanju
podatkov. Tudi za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova je razširjeno
opravljanje poizvedb sodišča po uradni dolžnosti za podatke pri
najučinkovitejših izvršilnih sredstvih, ki je sedaj določeno le za izvršbo na
podlagi verodostojne listine. Upravljavec je zahtevane podatke upravičenim
osebam določan posredovati nemudoma, najkasneje pa v 8 dneh. O zahtevi za
pridobitev podatkov pa je dolžnik lahko obveščen samo, če to zahteva.
–
Določa se širitev možnosti poplačila upnika pred pravnomočnostjo sklepa o
izvršbi. Po predlagani ureditvi bo možno poplačilo pred pravnomočnostjo
sklepa o izvršbi na podlagi kateregakoli izvršilnega naslova (ne le tistega,
izdanega v postopku v gospodarskih sporih) na denarna sredstva, ki jih ima
dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, pod pogojem, da bo predlogu za
izvršbo priložen izvršilni naslov.
–
Določa se za upnika učinkovitejši postopek izvršbe na podlagi menice tako, da
bo imel upnik možnost v postopku izvršbe na podlagi menice kot verodostojne
listine, ki bo predlogu za izvršbo priložena, doseči rubež sredstev pri
organizacijah za plačilni promet in poplačilo še pred pravnomočnostjo sklepa o
izvršbi. Predlagano je, da mora sodišče o tem predlogu odločiti v petih
delovnih dneh, s čimer se zagotovi primerljiva hitrost izdaje sklepa o izvršbi
kot je v praksi pri izdaji sklepa o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne
listine pri CoVL.
-
Zaradi pospešitve pravdnih postopkov, ki se vodijo na podlagi obrazloženega
dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se
na novo določa rok za opravo procesnih dejanj sodišča, tako, da mora sodišče
praviloma opraviti poravnalni narok, oziroma, če ni poravnalnega naroka, prvi
narok za glavno obravnavo najpozneje v treh mesecih od prejema odgovora na
ugovor.
–
Zaradi racionalizacije poslovanja in pospešitve izvršbe se določa pravilo
odločanja po sodniku posamezniku v postopku o pritožbi. Senat treh sodnikov pa
odloča le v težjih primerih.
–
K racionalnejšemu poslovanju in poenotenju sodne prakse bo prispevala
spremenjena pristojnost za odločanje o pritožbah na podlagi verodostojne
listine. O pritožbah zoper sklepe, ki jih v postopku izvršbe na podlagi
verodostojne listine izda CoVL kot poseben oddelek Okrajnega sodišča v
Ljubljani, bo odločalo Višje sodišče v Ljubljani.
–
Z natančnejšo določitvijo identifikacijskih podatkov upnika in dolžnika bo
sodišče z uporabo informacijske tehnologije v postopku izvršbe hitreje in
nedvoumno lahko identificiralo premoženje dolžnika.
–
Razširja se možnost elektronskega vlaganja v izvršbi. Za odvetnike,
notarje, izvršitelje in državno pravobranilstvo se določa obveznost vlaganja
vseh vlog in drugih pisanj v elektronski obliki.
Vir: Povzeto po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije
[04.06.2010].