www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Predstavniki Generalne policijske uprave, Policijske uprave Ljubljana,
Davčne uprave RS in Urada RS za preprečevanje pranja denarja so na novinarski
konferenci dne 19</title>
<style>

</style>

</head>

Vlada Državnemu zboru predlaga, da ob ponovnem odločanju ne
potrdi Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku

Vlada
RS je na redni seji dne 03.06.2010 sprejela Mnenje o zahtevi Državnega sveta za
ponovno odločanje o Zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob-1) in ga
poslala Državnemu zboru RS.

Državni
svet je prejšnji teden sprejel zahtevo, naj Državni zbor ponovno odloči o
Zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku.

Državni
svet je pri tem med drugim navajal, da obvezna udeležba pri dobičku pomeni
bistven zadržek za vstop tujih družb in investitorjev v Republiko Slovenijo,
domače družbe pa zaradi vse bolj neprijaznega okolja že selijo proizvodne
obrate in tudi sedeže družb v tujino. Po mnenju Državnega sveta bo imela
obvezna delitev dobička izrazito negativne družbene učinke, na srednji in dolgi
rok pa bi ustvarila nekonkurenčne gospodarske pogoje. Državni svet tudi
navaja, da predstavlja obvezna delitev dobička poseg v pravice, zagotovljene z
Ustavo.

V
zvezi z navedenim vlada med drugim meni naslednje:

Pred
sprejetjem Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku leta 2008 je bila udeležba
delavcev pri dobičku sicer mogoča, vendar pa ni bila davčno ali kako drugače
spodbujana.

S
sprejetjem ZUDDob so bila postavljena pravila, ki vsem delavcem omogočajo
udeležbo pri rezultatu poslovanja družbe oziroma pri dobičku. Na podlagi ZUDDob
je bilo do konca maja v register pogodb, ki ga vodi Ministrstvo za
gospodarstvo, vpisanih 24 družb.

Glede
na ugotovljene pomanjkljivosti ZUDDob ter glede na majhno število družb, ki so
sklenile in registrirale pogodbo o udeležbi delavcev pri dobičku, se je vlada
odločila za spremembe in dopolnitve ZUDDob. Tako je aprila letos določila nov
predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku z namenom zagotovitve večje
odzivnosti družb.

Cilj
predloga zakona je bil poenostavitev postopkov, odprava odloga izplačila in
ugodnejša davčna obravnava izplačanega dobička delavcem ter posledično spodbuda
za čim večjo uporabo zakona ter delitev dobička med delavce.

Poglavitne
rešitve predloga zakona so bile: da lahko družbe na podlagi pogodbe o udeležbi
delavcev pri dobičku delijo med zaposlene bilančni dobiček, delitev dobička se
omogoča tudi na ravni skupine, odpravlja se eno- oziroma triletni odlog
izplačila kot pogoj za pridobitev davčnih olajšav, poenostavlja se postopek
sklenitve pogodbe, obvezna registracija pogodbe se nadomešča le s posredovanjem
obvestila Davčni upravi in pa ugodnejša davčna obravnava.

Glede
davčne obravnave je predlog zakona določal, da se družbi pripadajoči znesek
dobička, ki ga izplača delavcem, šteje kot davčno priznan odhodek, če je
pogodba sklenjena na ravni skupine, se nadrejeni družbi šteje kot davčno
priznani odhodek. Za pripadajoči znesek dobička tako družba kot tudi delavci ne
plačajo prispevkov za socialno varnost. Pripadajoči znesek dobička, ki ga
delavec prejme na podlagi tega zakona v denarju, se v skladu z zakonom, ki
ureja dohodnino, šteje za dohodek iz delovnega razmerja in se ne všteva v
davčno osnovo v višini 50 % tega dohodka. V primeru delniške sheme pa se davčna
obveznost ugotavlja po pravilih, ki veljajo za dobiček iz kapitala.

Predlog
zakona, ki ga je določila vlada in ga posredovala Državnemu zboru, je temeljil
na načelu prostovoljnosti, kar pomeni, da sta udeležba pri dobičku in udeležba
v lastništvu prostovoljni za delavce in družbo, saj vlada meni, da je treba
pripraviti takšen pravni okvir, ki bo deloval spodbudno za družbe in zaposlene,
tako da se bodo družbe same zaradi ugodnih učinkov, ki jih udeležba delavcev
pri dobičku prinaša, odločile za njeno uporabo, ter bo obenem deloval spodbudno
na povečanje gospodarske rasti.

Vlada
tudi meni, da lahko ima uzakonitev obvezne udeležbe na dobičku negativen vpliv
na tuje investicije v Republiki Sloveniji, lahko povzroči beg kapitala iz
Republike Slovenije, prelivanje dobička preko transfernih cen, lahko
destimulativno vpliva na delničarje oziroma družbenike za dokapitalizacijo
družb. Delničarji oziroma družbeniki bi takšno obveznost lahko šteli kot uvedbo
prikritega davka na dobiček.

Poudariti
je treba, da tudi Priporočilo Sveta 92/443/EGS, ki ureja nekatera temeljna
izhodišča finančne participacije delavcev, ki so naslovljena na zakonodajne
organe držav članic kot pomoč pri oblikovanju ustreznih notranjih predpisov,
temelji na načelu prostovoljnosti. Izmed evropskih držav pozna obvezno udeležbo
delavcev v dobičku samo Francija, in sicer za družbe, ki imajo več kot 50
zaposlenih. Francija je obvezno udeležbo pri dobičku uzakonila leta 1967, torej
bistveno pred sprejetjem navedenega priporočila. Ostale evropske države poznajo
samo prostovoljno udeležbo pri dobičku.

Glede
na vse navedeno vlada meni, da ureditev na podlagi amandmaja k 3. členu,
sprejetega s strani Odbora za gospodarstvo Državnega zbora, ki uzakonja obvezno
delitev dobička v ZUDDob-1, ni primerna. Zato vlada Državnemu zboru predlaga,
da ZUDDob-1 ob ponovnem odločanju ne potrdi.

Vir: Povzeto po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije
[04.06.2010].

</div>

</body>

</html>