www.davkoplacevalci.com

<html>

<head>
<meta http-equiv=Content-Type content="text/html; charset=windows-1250">
<meta name=Generator content="Microsoft Word 11 (filtered)">
<title>Davčna uprava RS izdala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine
za leto 2008</title>

</head>

Vlada sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
dohodnini

Vlada
RS je na 45. seji z dne 24. septembra 2009 sprejela Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o dohodnini. Namen novele zakona je predvsem urediti
določeno problematiko, ki se je pojavila v zvezi z izvajanjem zakona na
posameznih področjih, kot je razvidno iz nadaljevanja, in tudi uskladitev s
pravnim redom EU.

V
spremembi zakona so sprejete naslednje rešitve:

Ob
upoštevanju uradnega opomina Evropske komisije glede obdavčitve izvajalcev in
športnikov nerezidentov ter odgovora Vlade RS se bo navedenim zavezancem, ki
nimajo poslovne enote v Sloveniji, določila davčna osnova tako, da se bodo
ustrezno upoštevali tudi stroški, potrebni za doseganje dohodka v Sloveniji, in
sicer v višini 25 % ustvarjenih prihodkov.

Dohodkom
iz delovnega razmerja, ki jih rezidenti - čezmejni delovni migranti dosegajo z
opravljanjem dela zunaj Slovenije pri tujem delodajalcu, se bo priznala posebna
davčna obravnava, in sicer tako, da jim bo priznana posebna osebna olajšava v
znesku 7.000 EUR. Za davčno obveznost iz naslova dohodnine od dohodkov iz
delovnega razmerja, ki so jih rezidenti prejemali na podlagi dela v Avstriji od
avstrijskega delodajalca, je predvideno, da se bo za pretekla leta odpisala pod
pogoji, ki bodo določeni v noveli Zakona o davčnem postopku.

S
predlagano spremembo druge točke 26. člena se bo jasno določilo, da se med
oproščena plačila štejejo tudi plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi
dejavniki (OMD plačila).

Posebej
bo urejena davčna obravnava poslancev Evropskega parlamenta, in sicer v delu,
ki se nanaša na rezidentstvo (zanje bo veljala eksteritorialna razširitev
koncepta rezidentstva Slovenije, po katerem se za navedene osebe šteje, da
ostanejo slovenski rezidenti tudi v času, ko bivajo v tujini) in na njihove
dohodke ter priznavanje odbitka davka od navedenih dohodkov, ki se plačuje
Skupnosti. Glede na predlagane rešitve bodo poslanci Evropskega parlamenta
dohodke, ki jih bodo prejemali v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca
Evropskega parlamenta, napovedali v Sloveniji in plačali razliko v dohodnini,
če bo davek, odmerjen od teh dohodkov na ravni Skupnosti, nižji kot dohodnina,
odmerjena od teh dohodkov v Sloveniji.

Poleg
tega je predlagana rešitev, po kateri se od obresti na vrednostne papirje,
katerih izdajateljica je Republika Slovenija, pri rezidentih ne izračuna in
plača dohodnina ob izplačilu z davčnim odtegljajem, temveč na podlagi napovedi,
ki jo predloži zavezanec, nerezidenti pa bodo oproščeni plačila dohodnine od
teh dohodkov.

Predlagana
je tudi izenačena davčna obravnava ob odlogu davčne obveznosti pri določenih
odsvojitvah kapitala, in sicer se neodplačna izročitev kapitala zakoncu ali
otroku po izročilni pogodbi izenačuje s podaritvijo kapitala zakoncu ali otroku
po darilni pogodbi.

Predlaga
se tudi sprememba pogojev za uveljavljanje olajšave za vzdrževanega
polnoletnega šolajočega se otroka, in sicer tako, da se tudi pri tej kategoriji
vzdrževanih družinskih članov uvaja dohodkovna meja, ki je merilo za presojo,
ali se šolajoči se polnoletni otrok lahko šteje za vzdrževanega družinskega
člana, kot sicer velja tudi za druge kategorije vzdrževanih družinskih članov,
s to izjemo, da se med lastne dohodke za preživljanje ne štejejo oziroma se ne
upoštevajo družinska pokojnina, dohodek od študentskega dela, štipendije in
dohodki otroka oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu zakona (npr. otroški dodatki, preživnine).

Vlada sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
davčnem postopku

Vlada
RS je na 45. seji z dne 24. septembra 2009 sprejela Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o davčnem postopku. Sprejetje novele zakona o davčnem
postopku narekuje potreba po spremembi nekaterih rešitev, in sicer na podlagi
spoznanj izvajanja sedanjega sistema, predlogov strokovne javnosti in davčnih
zavezancev.

V
spremembi zakona so sprejete naslednje rešitve:

V
praksi se je izoblikovala potreba po razširitvi podatkov, označenih kot davčna
tajnost, ki jih davčni organ lahko razkrije določenim subjektom v taksativno
predpisanih primerih. Gre za podatke, ki izkazujejo okoliščine v zvezi z
izpolnjevanjem obveznosti zavezanca za davek.

Predlog
zakona ureja posebni primer prekinitve davčnega postopka, kadar je zaradi
ugotovitve dejanskega stanja treba opraviti poizvedbo pri pristojnih organih
drugih držav članic in pristojnih organih za izmenjavo podatkov.

Predlog
določa nov obnovitveni razlog. Smisel tega izrednega pravnega sredstva je v
odpravi nepravilnosti pri odmeri davka tudi po dokončnosti odločbe. Na ta način
se uravnotežita načelo zakonitosti in načelo pravnega varstva strank, ki
zagotavlja nespremenljivost konkretnih pravnih razmerij. Davčni organ lahko v
roku šestih mesecev od dokončnosti odločbe obnovi postopek. Novi obnovitveni
razlog se veže na dejstvo, da je nepravilna odmera davka posledica napak,
povzročenih z uporabo informacijskega sistema, ki vseh podatkov, potrebnih za
določitev davčne obveznosti, ni uporabil oziroma jih ni pravilno uporabil.

Predlagana
je sprememba, ki se nanaša na obračun obresti pri vračilu davka po 97. členu,
in sicer se obrestujejo plačane zamudne obresti, kadar davčni organ ne vrne
preveč plačanih ali neupravičeno plačanih zamudnih obresti v zakonskih rokih za
vračilo davka.

ZP-1,
kot generalni zakon, ki ureja prekrške, za zastaranje prekrškov določa dvoletni
rok in omogoča drugačno ureditev v posebnem zakonu. S predlagano spremembo se
tako podaljšuje rok zastaranja postopka o posebno hudih davčnih prekrških, in
sicer iz dveh let na tri leta.

Predlog
zakona uvaja novost, ki omogoča poplačilo davčnega dolga tudi po zastaranju, če
je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do
izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino.

Če
davčni zavezanec informativnega izračuna ne prejme do 15. junija tekočega leta,
mora do 31. julija vložiti napoved, v kateri navede podatke, potrebne za odmero
davka. V tem primeru velja, da informativni izračun ni bil vročen in torej
nikoli ni postal odločba.

Davčni
zavezanec je dolžan preveriti pravilnost podatkov v informativnem izračunu. Če
ugotovi, da le-ti niso pravilni ali popolni, mora vložiti ugovor. Obveznost
velja v primeru, če so podatki o dohodkih previsoko izkazani, pa tudi če niso
izkazani oziroma so prenizko izkazani. Če davčni zavezanec vloži napoved
oziroma ugovarja prejetemu informativnemu izračunu, davčni organ na podlagi
svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izda odločbo.

Na
novo se določi, da lahko davčni zavezanec pošlje davčnemu organu podatke o
upoštevanju davčnih olajšav (na primer o vzdrževanih družinskih članih) do 5.
februarja tekočega leta za preteklo leto.

Predlog
opredeljuje pojem in vsebino izraza »plačnik davka«. Za plačnika davka se šteje
tudi upravnik večstanovanjske stavbe, ki prejme dohodek za račun etažnih
lastnikov stavbe S tem bo dosežena administrativna razbremenitev etažnih
lastnikov, saj po novem etažni lastniki ne bodo dolžni oddajati posebne
napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v
najem tudi v primeru, ko so bili skupni prostori s posredovanjem upravnika
večstanovanjske stavbe oddani v najem najemojemalcem, ki so fizične osebe. V
tem členu je med drugim določeno, da se za plačnika davka šteje oseba, ki za
tuj račun prejme dohodek iz nematerializiranih finančnih instrumentov, od
katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava,
odteguje in plačuje davčni odtegljaj.

V
praksi se je pokazala potreba po natančnejši ureditvi obveznosti plačila
davčnega odtegljaja v primeru nekaterih transakcij, ki so se začele pojavljati
v zadnjem času in doslej niso bile natančno oziroma posebej urejene (na primer
transkacije povezane z uvedbo fiduciarnih računov po zakonu, ki ureja trg
finančnih instrumentov). V številnih državah se je s širjenjem dejavnosti
finančnih posrednikov ter med drugim uvajanjem fiduciarnih računov, na davčnem
področju pokazala problematika pravilnega izračunavanja, odtegovanja in
plačevanja davka, še posebej v primeru izplačil dohodka v tujino. Zaradi
navedenega so bile na mednarodni ravni že ustanovljene posebne ekspertne
skupine (OECD, EU), ki se ukvarjajo s pripravo možnih načinov reševanja te
problematike. Rešitve v predlogu zakona na tem področju v splošnih okvirih
sledijo primerljivim mednarodnim ureditvam.

S
predlogom se poenoti način določanja globe pri prekrških in posebno hudih
prekrških.

Predlog
določa tudi pogoje in posebnosti za odmero oziroma odpis dohodnine za
rezidente, ki so v obdobju 2005-2008 prejemali dohodke iz delovnega razmerja iz
zaposlitve v Avstriji pri avstrijskem delodajalcu.

Vir: Spletne strani Vlade Republike Slovenije [25.09.2009].

</div>

</body>

</html>