Vlada sprejela novelo zakona o finančnem poslovanju,
postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
Vlada
RS je na seji dne 2. julija 2009 sprejela novelo zakona o finančnem poslovanju,
postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Vlada
je želela s spremembo olajšati dokazno breme upnika pri dokazovanju pogojev
za začetek stečaja, zlasti delavcem oziroma Jamstvenega in preživninskega
sklada RS, ki predlaga začetek stečajnega postopka. V noveli de določa
neizpodbojna domneva trajnejše nelikvidnosti, če dolžnik za več kot tri mesece
zamuja s plačilom minimalnih plač in s tem povezanih davkov in prispevkov.
Z
novelo želi vlada zagotoviti ustrezen nadzor nad dolžnikom pred začetkom
postopka zaradi insolventnosti, če ta predlaga odložitev odločitve o
upnikovem predlogu za začetek stečajnega. Zaradi tega se kot dodatni pogoj za
odložitev odločanja določa pravočasno plačevanje minimalnih plač in s tem
povezanih davkov in prispevkov. Dokler nad delodajalcem ni začet stečajni
postopek delavci namreč ne morejo uveljavljati pravic po Zakonu o javnem
jamstvenem in preživninskem skladu (plačilo neizplačanih minimalnih plač iz
sredstev Sklada). Iz istega razloga se določajo dodatna pravila o nadzoru nad
poslovanjem dolžnika v obdobju odložitve, ki ga opravlja upravitelj. Njegova
naloga je, da pri nadzoru preverja ali dolžnik pravočasno izplačuje minimalne
plače delavcev in s temi izplačili povezane davke in prispevke, ki bremenijo
izplačevalca in ali upnike obravnava enakopravno. Kršitev teh pravil je razlog
za preklic odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega
postopka.
Zakon,
ki je trenutno v veljavi, med drug določa, da minister za pravosodje v
podzakonskem aktu predpiše tudi tarifo za odmero nagrade. Ker pa je na primer
nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v stečajnem postopku nad pravno
osebo odvisno od tega, kakšna je vrednost premoženja v otvoritveni bilanci
stanja stečajnega dolžnika, je nadomestilo v konkretnem primeru lahko tudi
nerazumno visoko. Prav zato novela določa, da minister v podzakonskem aktu
določi tudi maksimalne zneske, ki jih posamezna izplačila ne smejo preseči.
Čeprav je maksimalne zneske mogoče določiti že s podzakonskimi akti, je vlada
kot ustrezno ocenila, da se pravila o maksimalnih možnih zneskih določijo že na
nivoju zakona, s čimer je zagotovljena obveznost vsakokratnega ministra za
pravosodje, da to pravilo pri spremembah pravilnika upošteva. Ministrstvo za
pravosodje sicer spremembe pravilnika, s katerim bodo določeni maksimalni
zneski, že pripravlja, in bodo uveljavljene že pred sprejemom tega zakona.
Vir: Spletne strani Vlade Republike Slovenije [03.07.2009].