FRANJA - 03.04.2012 - 12:21

Sem za 1.točko,vendar  v smeri dokazovanja "od kod".Ne pa ,da bodo "prioriteta" frizerke in mali dnevni bari,ki komaj preživijo.

Preživela,toda vsako leto je težje .

Lp

Meta - 03.04.2012 - 13:05

Se popolnoma strinjam s Franjo.

Sem tudi za zmanjševanje zaposlenih v javnem sektorju toda nikakor ne povsod -

v javnih zavodih, kjer zaposleni delajo direktno z uporabniki so že sedaj tako omejeni normativi, da me je strah, če bi tukaj še zmanjševali

Na drugi strani pa imamo po moje zaposlenih v administraciji v javnih službah  veliko preveč ljudi - če bi jih pol odpustili se sploh ne bi poznalo.

Vsako leto ob izdelavi zaključnih računov si želim, da bi delala nekje  v administraciji v javni službi, v miru spila kavico, popoldne mi ne bi bilo potrebno misliti na službo, ob koncu mesecu bi dobila plačo ne glede na učinke mojega dela...

Ne vem, mogoče samo jaz vidim tako....

Drugače pa tudi jaz vsako leto težje preživim....

Martin Krpan - 04.04.2012 - 12:00

Čudno je, da v gospodarstvu pravimo, da je vsako leto težje. V javnem sektorju pa "vse tiho", vendar po obrazih sodeč je videti, da jih "hvata panika". Navsezadnje, ko ni od kod za vzeti, pač ni... ne glede na to, kdo je na oblasti.

pic - 04.04.2012 - 17:46

Osebno mislim, da je rešitev v zagonu gospodarstva, da se mlade ljudi zaposli. Potem bi vsi skupaj lažje zadihali. Tudi mi "ta stari" bi lažje počakali do penzije ali pa celo kaj podaljšali delovno dobo.

Odpuščanje v javnem sektorju: ja, vendar imam v mislih samo tiste, ki so "fiktivno" zaposleni zaradi svojih staršev, stricev, prijateljev... Teh pa se ne ta, ne kakšna druga oblast (lokalna in ta glavna) ne bo znebila, ker jim to dovoljujemo volivci. Odpuščanje kar tako na neko povprečje ali pa zato, ker je do sedaj samo v gospodarstvu takšen osip, se mi zdi bolj kontra-produktivno.  

Razslojenost družbe je v Sloveniji že prevelika, bojim se, da bo še večja in tega ne bi smeli dovoliti. (o tem govori knjiga The Spirit Level, v kateri sta združila znanstvene študije profesorja Kate Pickett in Richard Wilkinson). Zanimivo branje je tudi "Teorija izbire" dr. Glasser Williama, ki v poglavju teorije izbire na delovnem mestu ugotavlja, da za ravnotežje vseh dejavnikov, ki določajo blaginjo, je pomembno brzdanje človeškega pohlepa. 

In kaj nas je pripeljalo v krizo? Pohlep.

Martin Krpan - 04.04.2012 - 20:37

Zanimivo, všečno razmišljanje. Čeprav je vzrokov po mojem mnenju več, ne samo pohlep.

pic - 05.04.2012 - 11:28

Se strinjam, da je vzrokov več, vendar sem prepričana, da je glavni vzrok ravno pohlep.

Da ne bom narobe razumljena, varčevanje da, tudi v moji družini je bil to prvi ukrep (dve leti se "rešujemo iz napačnega projekta"), potem pa iskanje (plačanega) dela. In je zelo težko, verjemite. Osnovni ukrep v naši družini pa je bil in se še "izvaja" na področju osebnega zdravja - fizičnega in psihičnega.

Če pa pogledamo samo našo domovino, naše vlade (lokalne in ta glavno), še vedno se ne odrečejo "lepljivim prstom" in ljudje to vidimo, zato oblasti ne verjamemo, da bo kaj naredila za napredek cele družbe.

Martin Krpan - 05.04.2012 - 16:05

Upam, da se boste uspešno izvlekli iz vsega zapisanega. Jaz lahko rečem le, da sem tudi sam kdaj naredil kakšno "poslovno neumnos" in takrat sem si rekel - glavno, da sem zdrav :) - verjemite al ne, pomaga, hkrati pa nas takšni dogodki opomnijo še na kakšne druge vrednote, ki jih prevečkrat potiskamo ob stran (ob tem neumnem tempu življenja).

Zoris - 06.04.2012 - 15:04

V prvi vrsti zmanjšanje števila poslancev, zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju, zmanjševanju stroškov javne uprave, istočasno pa ustvarjanje pogojev za rast gospodarstva.