Ojla,
kaj, a bo konec epidemije? Škoda! O čem pa bom sedaj pisala? Pravzaprav s čem se bomo računovodje ukvarjali, ko ne bo več problemov? Glih smo se navadili biti doma, glih sem navadila družino jesti konzerve, bom morala kuhati. Kaj naj naredim z rezervami hrane? Še dobro, da wc papir nima roka uporabe. To ni pravično. Nekateri niso zdržali skupaj in podajajo zahtevek za CV-19 ločitev. V naši družini o tem še nismo premišljevali, kajti krize, bilo jih je več, so nas samo ojačali. Vse sorte sem premišljevala o življenju, o delu, družini  in se spraševala, zakaj, medtem pa so drugi pametovali, da je corona prišla z razlogom, da smo veliko grešili, da se moramo poglobiti vase. Ne razumem kako naj se poglobim vase, ko sem se poglabljala v en anti corona zakon, pa v drugega, potem je prišel še tretji… enostavno ni bilo časa. Roke pa sem razkuževala. In možgane. Življenje prej in potem. Definitivno tam zgoraj ne bom računovodja. V času epidemije nisem prebrala niti ene knjige. Včasih sem jih kar požirala, tokrat pa samo zakoni, ukrepi, navodila, vprašanja in odgovori…. Končno je prišel čas, da začnem pisati knjige, saj pri meni velja pravilo #samsvojmojster, če si zaželim prebrati pesem, si jo napišem, če si zaželim dobro sliko, si jo narišem. So situacije, ko bi bila rada tiho, pa jezik noče sodelovati. Nekaj je v karakterju, nekaj pa je dodalo delovno okolje in ljudje, predvsem služba. Kaj naj si mislim, ko mi bo v ponedeljek šef povedal, da samo jaz lahko končam ta in ta posel? To pomeni, da ni našel drugega norca. Prihod na delo bo cela procesija. Bus bom čakala kot ena trola. Škoda, da so mi ukradli kolo. V ključnem trenutku, ko se je popularno peljati s kolesom (na pr. pred  RTV).
Preklic epidemije. Katastrofa! Ostajala bom brez teksta!? Mojo družino poznate, taščo, teto Lizo,.. aja imam še šefa, sodelavke, Tinčka in še kdo s bo našel…prav zaradi slednjih bo to ljudstvo še živelo! Brez skrbi mimica.Nič bat.
Z možem se včasih pred mulci pogovarjava v šifrah. Zadnjič , ko je prišel iz kafiča, je bilo moje vprašanje če je" knjižnica" že odprta, mož je pritrdilno povedal, da ja. In ker ga dolgo ni bilo nazaj, sem vprašala če je prelistal kakšno dobro knjigo. Vmes se je sin oglasil in sosednje sobe in v smehu povedal, da je kar nekaj knjig prebral =) in ne le prelistal. Mami, a nič ne vohaš????  Corona špricer for ever. In potem je dan brez stresa. Jaz sem si izbrala zato petek. Petkova jutra so najlepša! Tudi če dežuje, me nič ne spravi v slabo voljo. Edino, ko pomislim, da bom od ponedeljka dalje z masko 8 ur v službi me zagrabi panika. Panika me grabi, ker ne znam kontirati krizni dodatek, ker že tretjič popravljam REK obrazce, ker…. panika me grabi, ko pomislim na distanco v službi, kako naj si delimo 23 kvadratov prenatrpane pisarne in kje naj najdem sredstvo proti rosenju očal, ker očitno ne znam prebrati navodila » uporaba mask v treh korakih«. Celo jutro hodim, naredila ne tri, tristo korakov, pa nič :=)
Sedaj pa akcija! Beremo Odlok o preklicu… in vračamo se na bilance. Rok 31.5.2020!  
 
Lp, mimica