Naslov teme: Oproščeni prispevki za PIZ - invalidi
1991 24.03.2012 - 14:43h / Ostalo / Avtor: twist / 575 / 3
Zaradi zaposlenih ivalidov nad kvoto podjetje prejema mesečno nagrado in ima pravico zadržati sredstva od prispevkov za PIZ od plač invalidov. Nagrada knjižimo na 76, neplačane prispevke pa 96. Zdaj me pa zanima, koliko časa ima podjetje, da ta sredstva porablja in kaj storiti, če jih ne. Menda je čas 3 leta od dneva zadržanja plačila. Ali se potem prenese v prihodke? Hvala za pomoč!
kako knjižite - 25.03.2012 - 09:17
Kvota in kvotni sistem
Sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov izvaja nadzor nad kvotnim sistemom. Kvota je obvezni delež zaposlenih invalidov od celotnega števila zaposlenih pri vsakem delodajalcu. Odvisna je od dejavnosti delodajalca. V kvoto se štejejo invalidi, ki so prijavljeni v zavarovanje kot invalidi. Zavezanec za izpolnjevanje kvote je vsak delodajalec, ki je pravna ali fizična oseba, registrirana v RS in zaposluje najmanj 20 zaposlenih, zavezanci pa niso invalidska podjetja niti zaposlitveni centri. Podrobneje o izračunavanju kvote in kvotnega prispevka pišemo v geslu P-R/1 Plače, kjer se nahaja tudi praktični primer izračuna kvotnega prispevka, knjiženje le-tega ter knjiženje odstopljenih prispevkov v invalidskem podjetju.
Podrobna navodila o izračunavanju kvote ter obrazcev v zvezi s tem najdemo tudi na spletni strani Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.
Razen zaposlovanja zadostnega števila invalidov za izpolnitev kvote šteje tudi sklenitev pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom oziroma invalidskim podjetjem (npr. o izdelavi izdelkov oziroma storitev, ki jih opravijo delavci zaposlitvenega centra ali invalidskega podjetja). V tem primeru delodajalec pri skladu prijavi postopek za uveljavljanje nadomestne izpolnitve kvote.
Neizpolnitev kvote
Delodajalec, zavezanec h kvoti, ki ne izpolni kvote:
§ mora do vključno zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec plačati v Sklad prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70 % minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga moral zaposliti za izpolnitev predpisane kvote. V letu 2011 znaša ta prispevek 523,67 evrov. Če Sklad ugotovi, da delodajalec prispevka ni plačal pravočasno, ga s pisnim opominom pozove, da plača prispevke v roku 15 dni od prejema poziva Sklada skupaj z zamudnimi obrestmi. Če delodajalec po pisnem opominu v postavljenem roku ne izpolni obveznosti plačila prispevka, mu Sklad izda odločbo o obveznosti plačila. Prekršek zaradi neplačevanja obveznosti iz naslova kvote je kaznovan z globo od 400 evrov do 41.700 evrov za pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika ter z globo od 400 do 2.000 evrov za odgovorno osebo.
Finančne spodbude
Samozaposleni invalidi, delodajalci, ki imajo manj kot 20 zaposlenih in imajo zaposlene invalide, ter delodajalci, zavezanci h kvoti, ki izpolnijo kvoto:
§ imajo pravico do prejema nagrade za invalide nad kvoto za preseganje kvote, nagrada znaša 25 % minimalne plače, to je 187,03 evrov na invalida v letu 2011,
§ so oproščeni plačila prispevkov za PIZ.
Do nagrade za preseganje kvote niso upravičeni, če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri istem delodajalcu, lahko pa te invalide vštevajo v kvoto. Vloga se odda na Sklad, ki o prejemanju nagrade odloči z odločbo.
Tudi o oprostitvi plačila prispevkov odloči sklad z odločbo, oprostitev pa velja za ves čas preseganja kvote. Prispevki od vseh dohodkov invalidov se sicer obračunajo ter poročajo (na obrazcih REK), vendar se ne plačajo.
Pri izračunavanju obeh finančnih spodbud se upošteva kronološko načelo (datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu ne glede na čas nastanka invalidnosti).
Evidentiranje in poraba neplačanih prispevkov
Oproščene prispevke mora delodajalec izkazati na posebnem kontu. Skladno z 61. členom ZZRZI mora zavezanec uporabiti sredstva iz naslova oprostitve plačila prispevkov uporabiti za namene iz 41. in 42. člena Uredbe ES o splošnih skupinskih izjemah (Uradni list EU L 214/35 z dne 9.8.2008). Uredba določa, da so upravičeni stroški tisti stroški, z izjemo stroškov plač, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi v podjetju nastali, če bi zaposlovalo neinvalidne delavce, za celotno obdobje, v katerem je invalid zaposlen.
Upravičeni stroški so naslednji:
Delodajalci so dolžni enkrat letno posredovati ministru, pristojnemu za invalidsko varstvo, podatke o pridobljenih in porabljenih sredstvih. Prvič je tako poročanje uvedeno s spremembo zakona ZZRZI, objavljeno v Ur.l. RS št. 87/2011 dne 2.11.2011.
Tudi za prejeto nagrado za preseganje kvote določa zakon, da jo mora delodajalec porabiti za namene iz 61. člena ZZRZI.
Obrestovanje in vračilo neporabljenih prispevkov
ZZRZI določa, da morajo neporabljena javna sredstva, ki jih pridobijo delodajalci za zaposlene invalide in jih ne porabijo za namene iz 61. člena oziroma uredbe ES, delodajalci obrestovati po referenčni obrestni meri.
Če delodajalci javnih sredstev (oprostitev pri plačevanju prispevkov) ne porabijo v treh letih, odkar so jih prejeli, ali jih porabijo v nasprotju z določbami uredbe, jih morajo obrestovana po referenčni obrestni meri nakazati v državni proračun.
Vsako invalidsko podjetje, zaposlitveni center in delodajalec, ki uveljavlja ugodnosti zaradi preseganja kvote, se torej šteje za prejemnika pomoči za zaposlene invalide, zato je tudi odgovoren za namensko porabo teh, za ustrezno evidentiranje v poslovnih knjigah (prejema sredstev in njihove porabe) ter za poročanje o tem. V kolikor vsi našteti ne bodo mogli sredstev porabiti skladno z novim 61. členom ZZRZI, veljavnim od 17.11.2011, morajo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevke za zdravstveno zavarovanje vrniti državnemu proračunu.
Če delodajalec krši uredbo ES glede kumulacije pomoči za zaposlovanje invalidov (vsa javna sredstva, ki jih prejme delodajalec, se seštevajo, intenzivnost pomoči pa ne sme presegati 100 % upravičenih stroškov za vsako obdobje, ko so delavci, za katere je delodajalec prejel javna sredstva, zaposleni), do pomoči ni več upravičen v tekočem letu in v naslednjem koledarskem letu, prav tako pa mora javna sredstva, ki presegajo dovoljeno višino pomoči, obrestovati po referenčni obrestni meri in jih tako obrestovana vrniti državnemu proračunu.
Ob tem je potrebno omeniti še pravilo o kumulaciji državnih pomoči, in sicer različne oblike državnih pomoči oziroma spodbud kumulativno ne smejo presegati 100 % upravičenih stroškov oziroma 75 % plač invalidov.
Podjetje z 10 zaposlenimi zaposluje 1 invalida, zato na sklad vloži zahtevek za izplačilo nagrade za invalide nad kvoto.
knjiženje mesečno:vloga za izplačilo nagrade 162/291 ali 966
prejem nagrade 1110/291
podjetje za invalida plača usposabljanje 291/220
160 /
poraba sredstev za kritje 75% plače 768/966
invalida
Podjetje presega kvoto, zato je oproščeno plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov. Z nabranimi prispevki za invalide nabavi prilagojeno opremo za njihova delovna mesta v višini 12.000,00 EUR, opremo bo amortiziralo po 10 % amortizacijski stopnji.
knjiženje:neplačani prispevki zpiz mesečno pri plači:253,262/966
nakup specializirane opreme 040/220
160/
letna amortizacija 432/050
prenos odloženih prihodkov med redne za 966/768
kritje amortizacije
ali kritje 75% plače invalida
Podjetje iz naslova oprostitve plačila prispevkov za zaposlene invalide nabere za 8.000,00 EUR državne pomoči, izdatkov za invalide nima. Na bilančni presečni dan nabrana sredstva obrestuje skladno z 61. členom ZZRZI
knjiženje:obračun obresti za neporabljena sredstva 746/966
lp
twist - 25.03.2012 - 16:12
Najlepša hvala za tole!!!
Micka - 26.03.2012 - 14:33
ali se porabijo sredstva samo za invalide nad kvoto ali za vse invalide (75% plač)