Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/KORONA-Info/Zakonodaja-Ukrepi/Zakoni/ …
ZAKON O ZAČASNIH UKREPIH ZA
OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC COVID-19
/ZZUOOP/
Uradni list RS, št.:
·
152/20 (23.10.2020; veljavnost od 24.10.2020; uporaba od
24.10.2020).
Datum veljavnosti besedila: od 24.10.2020
naprej
Datum uporabe besedila: od 24.10.2020
naprej
PRVI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se zaradi omilitve in odprave posledic nalezljive
bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19) spreminjajo in
dopolnjujejo določbe:
1. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni
dejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17 in 73/19),
2. Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva
(Uradni list RS, št. 65/00, 47/15 in 31/18),
3. Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in
omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list
RS, št. 49/20 in 61/20),
4. Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic
epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20).
(2) S tem zakonom se odstopa od določb naslednjih zakonov:
1. Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 –
uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP in 142/20),
2. Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št.
57/12 in 61/20 – ZDLGPE) in Zakona o interventnih ukrepih za
zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov,
katerih ustanovitelj je Republika Slovenija (Uradni list RS, št.
54/17 in 16/20 – ORZIUFSZZ7),
3. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
(Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 –
ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 –
ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 –
ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 –
ZZDej-K in 36/19),
4. Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A,
63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1 in
104/20),
5. Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno
prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14,
75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17),
6. Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št.
110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G,
96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15 in 11/18),
7. Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in
omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list
RS, št. 49/20 in 61/20),
8. Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF,
75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14,
23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19).
(3) S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi za omilitev in
odpravo posledic COVID-19 na področju zdravstva, dela, socialnega
varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja
kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in
prehrane, infrastrukture in obrambe.
DRUGI DEL
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
1. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENI
DEJAVNOSTI
2. člen
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni
dejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17 in 73/19) se v 38. členu v
prvem odstavku beseda »treh« nadomesti z besedo »štirih«.
3. člen
V 39. členu se v drugem odstavku beseda »treh« nadomesti z besedo
»petih«.
2. ZAKON O ZBIRKAH PODATKOV S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA
VARSTVA
4. člen
V Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva
(Uradni list RS, št. 65/00, 47/15 in 31/18) se za 14.d členom
dodata novo VI.a poglavje in 14.e člen, ki se glasita:
»VI.a NADZOR
14.e člen
Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja inšpektorat, pristojen
za zdravje.
Inšpektorat, pristojen za zdravje, opravlja nadzor nad določbami
prvega in drugega odstavka 8. člena, 14.b člena ter prvega, drugega
in petega odstavka 14.č člena tega zakona.«.
3. ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19
IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO
5. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in
omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list
RS, št. 49/20 in 61/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) se v 90.
členu v prvem odstavku besedilo »do 15. novembra 2020« nadomesti z
besedilom »do 31. decembra 2021«.
4. ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC
EPIDEMIJE COVID-19
6. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic
epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20; v nadaljnjem
besedilu: ZIUOOPE) se v 10. členu doda besedilo, ki se glasi:
»Vlada Republike Slovenije lahko ukrep delnega subvencioniranja
skrajšanega polnega delovnega časa s sklepom, ki ga izda najpozneje
do 20. decembra 2020, podaljša za obdobje v skupnem trajanju največ
šest mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021, pod pogojem,
da bo Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu
ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in
sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1) podaljšan v leto
2021.«.
7. člen
V 36. členu se v četrtem odstavku za besedo »ter« doda besedilo
»razen v primeru, ko gre za pomoč za zagotovitev večje letalske
povezljivosti Republike Slovenije in so upravičenci podjetja s
sedežem ali poslovno enoto izven Republike Slovenije«.
8. člen
V 56. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se
glasi:
»(4) Vlada Republike Slovenije lahko ukrep iz prvega in drugega
odstavka tega člena s sklepom podaljša za obdobje največ šest
mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
9. člen
V 66. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se
glasi:
»(5) Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve iz tretjega
odstavka tega člena je oproščen plačila davkov in prispevkov.«
TRETJI DEL
ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENIH ZAKONOV
1. ZAKON O NALEZLJIVIH BOLEZNIH
10. člen
(1) Osebo, ki je bila ali bi lahko bila izpostavljena okužbi z
virusom SARS-CoV-2, se napoti v karanteno na domu po visoko
tveganem stiku z okuženo osebo iz 11. člena tega zakona in
karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za
okužbo iz 12. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: karantena
na domu).
(2) Za napotitev v karanteno na domu iz 11. člena tega zakona je
pristojen Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem
besedilu: NIJZ), za napotitev v karanteno na domu iz 12. člena tega
zakona pa je pristojna Policija.
(3) Karantena na domu je ukrep, s katerim NIJZ ali Policija z
ustnim navodilom napotita osebo iz prvega odstavka tega člena v
samoosamitev na naslovu bivanja z omejitvijo stikov z osebami, ki
ne živijo v istem gospodinjstvu. Osebo z navodilom, ki ga pripravi
NIJZ, seznanita glede namena in načina izvajanja karantene na
domu.
(4) Čas trajanja karantene na domu ne sme biti daljši od najdaljše
inkubacijske dobe za nalezljivo bolezen COVID-19, ki jo določi
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) s sklepom
na predlog NIJZ. Čas trajanja karantene na domu se lahko skrajša
pod pogoji in na način, kot ga določi Vlada s podzakonskih aktom na
predlog NIJZ.
(5) Kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali
drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva NIJZ
oziroma Policija osebi iz prvega odstavka tega člena izroči
potrdilo o napotitvi v karanteno na domu (v nadaljnjem besedilu:
potrdilo) neposredno ali pa ga posreduje po elektronski ali navadni
pošti v 72 urah.
(6) NIJZ z namenom obvladovanja in preprečevanja širjenja COVID-19
v elektronski obliki vodi evidenco izdanih potrdil iz prejšnjega
odstavka, tako da za vsako osebo, ki je napotena v karanteno na
domu vodi naslednje podatke:
1. osebno ime,
2. dan, mesec in leto rojstva,
3. naslov stalnega ali začasnega prebivališča in številko
stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
4. elektronski naslov,
5. osebno ime in elektronski naslov zakonitega zastopnika za
mladoletno osebo,
6. datum začetka karantene na domu,
7. datum konca karantene na domu,
8. razlog, zaradi katerega je bila oseba iz prvega odstavka tega
člena napotena v karanteno na domu,
9. naslov prestajanja karantene na domu,
10. datum ustne napotitve v karanteno na domu.
(7) Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo pet let
po prenehanju veljavnosti ukrepa karantene na domu. Dokumenti, na
podlagi katerih so bili podatki v evidenco vpisani, se hranijo dve
leti od vpisa v evidenco.
(8) Vse pravice oseb v zvezi s podatki v evidenci iz šestega
odstavka tega člena, ki niso urejene s tem zakonom, se izvajajo v
skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(9) Ukrep iz prvega odstavka tega člena ter ukrepi iz 11., 12.,
13., 15., 16., 17. in 18. člena tega zakona veljajo do 31. decembra
2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za
obdobje šestih mesecev.
11. člen
(1) Osebo iz prvega odstavka prejšnjega člena, pri kateri se po
opravljeni epidemiološki preiskavi ugotovi, da je bila ali bi lahko
bila v visoko tveganem stiku z osebo, okuženo z virusom SARS-CoV-2,
NIJZ napoti v karanteno na domu.
(2) NIJZ od osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena pridobi
naslednje podatke: osebno ime, dan, mesec in leto rojstva, naslov
stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru
večstanovanjskega objekta, elektronski naslov, če ga oseba ima, ime
in elektronski naslov zakonitega zastopnika ter naslov prestajanja
karantene na domu.
(3) NIJZ osebo iz prvega odstavka prejšnjega člena z ustnim
navodilom iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona seznani glede
načina izvajanja karantene na domu.
(4) NIJZ v potrdilu iz petega odstavka prejšnjega člena navede
naslednje podatke: osebno ime, dan, mesec in leto rojstva, naslov
stalnega ali začasnega bivališča, elektronski naslov, če ga oseba
ima, naslov prestajanja in čas trajanja karantene na domu ter
razlog za napotitev v karanteno na domu. Potrdilo vključuje tudi
prepis ustnega navodila iz prejšnjega odstavka.
(5) Oseba, ki je bila napotena v karanteno na domu, mora ravnati v
skladu z navodilom iz tretjega odstavka prejšnjega člena. Oseba
lahko dodatna pojasnila v zvezi z ukrepom karantene na domu pridobi
od ministrstva, pristojnega za zdravje.
12. člen
(1) Vlada lahko na podlagi epidemiološke ocene NIJZ določi države
ali administrativne enote držav, za katere obstaja visoko tveganje
za okužbo z virusom SARS-CoV-2.
(2) Osebi, ki prihaja iz držav oziroma administrativnih enot držav
iz prejšnjega odstavka, se dovoli vstop v Republiko Slovenijo brez
napotitve v karanteno na domu, če predloži negativni izvid testa na
prisotnost virusa SARS-CoV-2, ki ni starejši od 48 ur, oziroma
drugo ustrezno dokazilo, ki ga določi Vlada s podzakonskim
aktom.
(3) Osebo, ki prihaja iz držav oziroma administrativnih enot držav
iz prejšnjega odstavka, in ne predloži dokazila iz prejšnjega
odstavka, Policija z ustnim navodilom v karanteno na domu zaradi
prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo in ji hkrati
izroči pisno navodilo iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona
ter potrdilo iz petega odstavka 10. člena tega zakona.
(4) Policija od osebe iz prvega odstavka 10. člena tega zakona
pridobi naslednje podatke: osebno ime, dan, mesec in leto rojstva,
naslov stalnega ali začasnega bivališča, elektronski naslov, če ga
oseba ima, ime in elektronski naslov zakonitega zastopnika ter
naslov prestajanja karantene na domu, datum in uro vstopa v
Republiko Slovenijo, naziv vstopnega mejnega prehoda ali kontrolne
točke. Podatke nemudoma posreduje NIJZ.
(5) Osebo, ki vstopa v Republiko Slovenijo in zanjo veljajo
omejitve, določene na podlagi 39. člena Zakona o nalezljivih
boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo,
49/20 – ZIUZEOP in 142/20; v nadaljnjem besedilu: ZNB) oziroma na
tej podlagi izdanih predpisov, in na mejnih prehodih na zunanji
meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije
navaja katero izmed izjem iz navedenih predpisov, se ne napoti v
karanteno na domu, če Policiji predloži dokaze za obstoj navedenih
izjem.
(6) Oseba iz prejšnjega odstavka mora ob vstopu v Republiko
Slovenijo iz sosednje države, ki je na seznamu epidemiološko varnih
držav, predložiti dokaz, da prihaja iz države, ki je epidemiološko
varna glede okužbe s COVID-19. Če oseba tega ne more dokazati, se
šteje, da prihaja iz države z epidemiološko visokim tveganjem za
okužbo s COVID-19.
(7) Oseba, ki je bila napotena v karanteno na domu, mora ravnati v
skladu z izdanim navodilom iz tretjega odstavka tega člena. Oseba
lahko dodatna pojasnila v zvezi z ukrepom karantene na domu pridobi
od ministrstva, pristojnega za zdravje.
(8) Policija z namenom obvladovanja in preprečevanja širjenja
COVID-19 vodi evidenco podatkov za pripravo potrdila o napotitvi v
karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za
okužbo. Evidenca vsebuje naslednje podatke, ki se z izjemo podatka
iz 10., 11., 12. in 13. točke tega odstavka pridobijo s
preverjanjem dokumentov za prestop meje, in sicer:
1. osebno ime,
2. dan, mesec in leto rojstva,
3. spol,
4. državljanstvo,
5. vrsta in številka dokumenta, s katerim oseba prehaja državno
mejo,
6. datum in ura vstopa v Republiko Slovenijo,
7. naziv vstopnega mejnega prehoda ali kontrolne točke,
8. naslov stalnega ali začasnega prebivališča in številko
stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
9. osebno ime zakonitega zastopnika za mladoletno osebo,
10. elektronski naslov osebe ali elektronski naslov zakonitega
zastopnika, če gre za mladoletno osebo,
11. naslov prestajanja karantene na domu,
12. datum začetka karantene na domu,
13. datum konca karantene na domu.
(9) Policija podatke v evidenci iz prejšnjega odstavka hrani največ
30 dni od vpisa. Po preteku tega roka se podatki iz evidence
avtomatsko izbrišejo.
(10) Dostop do podatkov iz evidence iz osmega odstavka tega člena
imata tudi ministrstvo, pristojno za zdravje in NIJZ.
(11) Vse pravice oseb, katerih podatki so v evidenci iz osmega
odstavka tega člena in niso urejene s tem zakonom, se izvajajo v
skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(12) Oseba, ki je bila napotena v karanteno na domu, mora ravnati v
skladu z izdanim navodilom iz tretjega odstavka tega člena. Oseba
lahko dodatna pojasnila v zvezi z ukrepom karantene na domu pridobi
od ministrstva, pristojnega za zdravje.
13. člen
(predlog NIJZ oziroma Policije kot dokaz v postopku
uveljavljanja pravic po zakonu, ki ureja interventne ukrepe za
pripravo na drugi val COVID-19)
Predlogi NIJZ oziroma Policije za napotitev v karanteno, glede
katerih ministrstvo, pristojno za zdravje, na dan uveljavitve tega
zakona še ni odločilo, od izdaje predloga pa je minilo več kot
sedem dni, služijo kot dokaz v postopku uveljavljanja pravice do
nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in
socialnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja interventne ukrepe
za pripravo na drugi val COVID-19. V teh primerih ministrstvo,
pristojno za zdravje, odločb o odreditvi karantene ne izda.
14. člen
(1) Policija za izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja
COVID-19, ki jih določa Vlada v skladu z ZNB, in se nanašajo na
prihode oseb iz držav, v katerih obstaja možnost okužbe s COVID-19,
vzpostavi evidenco oseb, ki prestopajo zunanjo mejo, in oseb, ki
prestopajo notranjo mejo na kontrolnih točkah v času njihovega
obratovanja, če je bila oseba pri prestopu notranje meje preverjena
v policijskih evidencah.
(2) V evidenci se zbirajo podatki, ki se pridobijo s preverjanjem
dokumentov za prestop meje, in sicer:
– osebno ime,
– rojstni podatki (dan, mesec in leto rojstva),
– spol,
– državljanstvo,
– vrsta in številka dokumenta, s katerim oseba prehaja državno
mejo,
– datum in ura vstopa v Republiko Slovenijo in
– naziv vstopnega mejnega prehoda ali kontrolne točke.
(3) Podatki se v evidenci hranijo 14 dni od vpisa in se po preteku
tega roka avtomatsko izbrišejo.
(4) Vse pravice oseb, katerih podatki so v evidenci in niso urejene
s tem zakonom, se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
osebnih podatkov.
(5) Ukrep iz tega člena velja do prenehanja razlogov zanj, kar
ugotovi Vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
15. člen
Ne glede na 46.a člen ZNB inšpekcijski nadzor nad izvajanjem
ukrepov iz prvega odstavka 39. člena ZNB opravljajo:
1. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri
opravljanju gostinske dejavnosti,
2. Tržni inšpektorat Republike Slovenije pri opravljanju trgovinske
dejavnosti,
3. Inšpektorat za infrastrukturo v javnem potniškem prometu,
4. Inšpektorat za šolstvo in šport v vzgojno-izobraževalnih zavodih
in pri izvajanju organizirane športne dejavnosti, nad vsemi osebami
prisotnimi v vzgojno-izobraževalnih zavodih in na območju športnih
prireditev,
5. Inšpektorat za javni sektor,
6. Inšpektorat Republike Slovenije za delo v delovnem okolju
delodajalca,
7. Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo,
lovstvo in ribištvo pri nadzoru izvrševanja predpisov s področja
kmetijstva, gozdarstva, vinarstva, lovstva in ribištva,
8. Urad Republike Slovenije za kemikalije glede ustreznosti,
učinkovitosti, dostopnosti na trgu in uporabe razkužil v zaprtih
javnih krajih oziroma prostorih in skupnih prostorih
večstanovanjskih stavb, kjer je določeno obvezno razkuževanje
rok,
9. Policija.
16. člen
Pri izvajanju nadzora nad ukrepi iz prejšnjega člena ima pristojni
inšpektor pravico in dolžnost:
– prepovedati gibanje osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so
zbolele za določeno nalezljivo boleznijo;
– prepovedati oziroma omejiti zbiranje ljudi po šolah,
kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne
preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni;
– omejiti ali prepovedati promet posameznih vrst blaga in izdelkov
ter prepovedati opravljanje dejavnosti;
– odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je
pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.
17. člen
(1) Ne glede na 53.g člen ZNB so za vodenje prekrškovnega postopka
in izrekanje glob po ZNB pristojne inšpekcije iz 15. člena tega
zakona.
(2) Policija in občinsko redarstvo sta za vodenje prekrškovnega
postopka in izrekanje glob po ZNB pristojna, če pri izvajanju
svojih izvirnih pristojnosti ugotovita kršitve ukrepov iz 2. in 3.
točke prvega odstavka 39. člena ZNB.
18. člen
Ne glede na 10. točko prvega odstavka 54. člena ZNB se z globo od
4.000 do 100.000 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba, če ravna v
nasprotju s 1., 2,. 3. ali 4. točko prvega odstavka 39. člena
ZNB.
2. ZAKON O PREPREČEVANJU ZAMUD PRI PLAČILIH IN ZAKON O
INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAGOTOVITEV FINANČNE STABILNOSTI JAVNIH
ZDRAVSTVENIH ZAVODOV, KATERIH USTANOVITELJ JE REPUBLIKA
SLOVENIJA
19. člen
(1) Ne glede na 11. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih
(Uradni list RS, št. 57/12 in 61/20 – ZDLGPE; v nadaljnjem
besedilu: ZPreZP-1) ter 9. in 20. člen Zakona o interventnih
ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih
zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija (Uradni list
RS, št. 54/17 in 16/20 – ORZIUFSZZ7) je za javne zdravstvene
zavode, razen za zavode s področja lekarniške dejavnosti, plačilni
rok 60 dni.
(2) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko
ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
3. ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM
ZAVAROVANJU
20. člen
(1) Ne glede na 29., 31. in 35. člen Zakona o zdravstvenem varstvu
in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS,
87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13
– ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT,
61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19, v nadaljnjem besedilu:
ZZVZZ), tretji in osmi odstavek 137. ter prvi odstavek 167. člena
Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 –
popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 –
ZPosS in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) in 54. člen Zakona o
pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17) je lahko
delavec odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni
zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri
zaporedne delovne dni v kosu (v nadaljnjem besedilu: kratkotrajna
odsotnost zaradi bolezni), in sicer največ enkrat v posameznem
koledarskem letu.
(2) Delavec o vsakokratni kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni
pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti.
Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne
sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja
svojega bivanja.
(3) Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi
po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še
nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali
poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne
kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Šteje se, da
je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni
izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne
dni. Nadomestilo za čas začasne odsotnosti z dela se od prvega dne
odsotnosti z dela zagotavlja v skladu v skladu s 137. členom ZDR-1
in določbami ZZVZZ.
(4) Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi
bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec
obračuna in plača delavcu zaradi bolezni v skladu z osmim odstavkom
137. člena ZDR-1. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: ZZZS) povrne delodajalcu izplačano nadomestilo
v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila.
Delodajalec vloži zahtevo iz prejšnjega stavka v elektronski obliki
pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa iz tega člena.
Nadomestila se ZZZS povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.
(5) Postopek vlaganja zahteve iz prejšnjega odstavka podrobneje
določi ZZZS.
(6) Nadomestilo iz četrtega odstavka tega člena se ne izplača, če
delavec ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(7) Nadzor nad izvajanjem ukrepa iz tega člena opravlja ZZZS.
(8) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko
ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
4. ZAKON O SODIŠČIH
21. člen
Ne glede na 48. člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11,
75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT,
16/19 – ZNP-1 in 104/20; v nadaljnjem besedilu: ZS) oseba,
izvoljena na podlagi Razpisa volitev sodnikov porotnikov delovnih
in socialnega sodišča (Uradni list RS, št. 73/20), poda prisego
pisno. Šteje se, da ta oseba nastopi dolžnost sodnika porotnika s
trenutkom, ko sodišče prejme njegovo podpisano prisego v besedilu
iz 48. člena ZS, kar ugotovi predsednik Višjega delovnega in
socialnega sodišča.
5. ZAKON O VISOKEM ŠOLSTVU
22. člen
Ne glede na določbo sedmega odstavka 32. člena Zakona o visokem
šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo,
40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ
in 65/17; v nadaljnjem besedilu: ZViS) lahko visokošolski zavodi za
študijsko leto 2020/2021 sprejmejo spremembe obveznih sestavin
študijskih programov iz pete, šeste, sedme, devete, desete in
enajste alineje tretjega odstavka 35. člena ZViS, ki začnejo
veljati že v študijskem letu 2020/2021 za vse vpisane študente ne
glede na določbo prve alineje prvega odstavka 66. člena ZViS.
23. člen
(1) Ne glede na določbe šestega odstavka 72.e člena ZViS se
kazalniki v letu 2021 ne upoštevajo. V letu 2021 so sredstva
variabilnega dela temeljnega stebra financiranja zavoda (v
nadaljnjem besedilu: v-TSF-Z) enaka v-TSF-Z sredstvom leta 2020,
povečanim za indeks povečanja variabilnih sredstev temeljnega
stebra financiranja (v-TSF).
(2) Ne glede na določbi tretje alineje desetega odstavka in
enajstega odstavka 72.e člena ZViS se v letu 2021 upad študijske
dejavnosti ne upošteva.
6. ZAKON O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ
24. člen
(1) Ne glede na prvi in drugi odstavek 18. člena Zakona o
izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2,
109/12, 54/15 in 11/18; v nadaljnjem besedilu: ZIKS-1) se novi
postopki za pozivanje obsojencev na prestajanje kazni zapora in
oseb, ki jim je odrejen nadomestni zapor, na prestajanje
nadomestnega zapora ne začnejo, že začeti postopki pa se
ustavijo.
(2) Ukrep iz tega člena traja do 30. novembra 2020, Vlada pa ga
lahko s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za obdobje dveh
mesecev.
25. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 79. člena ZIKS-1 lahko generalni
direktor uprave premesti obsojenca iz enega v drug zavod ali v
oddelek drugega zavoda, po uradni dolžnosti tudi, če je to potrebno
zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2.
(2) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ta
ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.
26. člen
(1) Ne glede na prvi in drugi odstavek 81. člena ZIKS-1 lahko
direktor zavoda po uradni dolžnosti premesti obsojenca v drug
oddelek znotraj zavoda tudi, če je to potrebno zaradi preprečitve
širjenja virusa SARS-CoV-2, ne glede na režim prestajanja
kazni.
(2) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ta
ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.
27. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 82. člena ZIKS-1 lahko direktor
zavoda za prestajanje kazni zapora po uradni dolžnosti prekine
prestajanje kazni zapora obsojencu tudi, če je to potrebno zaradi
preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2, za čas enega meseca, kadar
ne obstajajo varnostni zadržki. Trajanje prekinitve kazni zapora se
lahko obsojencu podaljšuje dokler obstaja razlog za prekinitev.
(2) Pri presoji varnostnega zadržka se upoštevajo vse okoliščine,
ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni
zapora, kot so: osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena,
nevarnost izmikanju nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane
kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja,
kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, način
nastopa kazni in mogoče odprti kazenski postopki.
(3) Zoper odločbo direktorja je dovoljena pritožba, ki ne zadrži
njene izvršitve.
(4) Obsojenec se v času trajanja prekinitve prestajanja kazni iz
razloga preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2 ne more prostovoljno
vrniti v zavod.
(5) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ta
ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.
28. člen
(1) Ne glede na čas predčasnega odpusta, določen v prvem odstavku
108. člena ZIKS-1, lahko direktor zavoda za prestajanje kazni
zapora, ob izpolnjevanju pogojev iz tega člena, predčasno odpusti
obsojenca zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2 največ šest
mesecev pred iztekom kazni.
(2) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ta
ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.
7. ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19
IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO
29. člen
(1) Ne glede na drugi odstavek 40. člena ZIUZEOP se vrednost
nepremičnega premoženja, izračunana po metodologiji množičnega
vrednotenja nepremičnin, kot je nepremičninam v registru
nepremičnin določena na dan 26. marca 2020, in podatki o
nepremičninah, ki so za nepremičnine evidentirani v registru
nepremičnin na dan 26. marca 2020, pri uveljavljanju pravic iz
javnih sredstev, za potrebe ugotavljanja materialnega položaja
vlagatelja in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, v skladu z
Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS,
št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 –
ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US,
51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18 in 47/19; v
nadaljnjem besedilu: ZUPJS) in Zakonom o socialno varstvenih
prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15,
88/16, 31/18 in 73/18), upoštevajo do dneva pripisa posplošenih
vrednosti v evidenco vrednotenja na podlagi uredbe iz 20. člena
Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št.
77/17, 33/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZMVN-1), ki sledi
Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS,
št. 22/20).
(2) Ne glede na tretji odstavek 40. člena ZIUZEOP se v obdobju od
26. marca 2020 do dneva pripisa posplošenih vrednosti v evidenco
vrednotenja na podlagi uredbe iz 20. člena ZMVN-1, ki sledi Uredbi
o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št.
22/20), v posebnem javnem vpogledu v distribucijskem sistemu
Geodetske uprave Republike Slovenije pri posamezni nepremičnini
informativno izkazuje podatek o njeni posplošeni tržni vrednosti,
določeni na dan 26. marca 2020.
30. člen
(1) Ne glede na prvi odstavek 41. člena ZIUZEOP se podatki evidence
vrednotenja začnejo javno izkazovati na dan, določen z uredbo iz
20. člena ZMVN-1, ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja
nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20).
(2) Ne glede na drugi odstavek 41. člena ZIUZEOP se pošiljanje
potrdil lastnikom nepremičnin po dnevu začetka javnega izkazovanja
podatkov v evidenci vrednotenja v skladu s prvim odstavkom 41.
člena ZIUZEOP ne izvede.
(3) Ne glede na tretji odstavek 41. člena ZIUZEOP lahko lastniki
nepremičnin vloge za uveljavljanje posebnih okoliščin v skladu s
IV. poglavjem ZMVN-1 vložijo naslednji dan po uveljavitvi uredbe iz
20. člena ZMVN-1, ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja
nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20).
31. člen
Ne glede na 82. člen ZIUZEOP se plačilni rok 60 dni ne uporabi v
primeru, ko dolžnik ni gospodarski subjekt iz prvega odstavka 6.
člena ZPreZP-1.
8. ZAKON O DOHODNINI
32. člen
Ne glede na 24. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11
– uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 –
ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14,
23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19; v nadaljnjem
besedilu: ZDoh-2) se od dohodkov, prejetih na podlagi pogodbe o
prostovoljni službi v pomožni policiji, razen od nadomestil plače
oziroma izgubljenega zaslužka ter razen od dohodkov za čas
opravljanja službe v policiji, ne plačuje dohodnine.
33. člen
(1) Ne glede na 39. člen ZDoh-2 se plačila delodajalca za
testiranje delojemalcev na SARS-CoV-2, na katera jih napoti
delodajalec, ne štejejo za boniteto.
(2) Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2021. Vlada lahko ta
ukrep podaljša še za obdobje šest mesecev.
ČETRTI DEL
ZAČASNI UKREPI
I. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU ZDRAVSTVA
1. NACIONALNI RAZPIS ZA IZBOLJŠEVANJE DOSTOPNOSTI DO
ZDRAVSTVENIH STORITEV
34. člen
(nacionalni razpis za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih
storitev)
(1) Za namen zmanjševanja števila čakajočih pacientov nad najdaljšo
dopustno čakalno dobo, ki je zlasti posledica ukrepov omejevanja in
preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2, ministrstvo, pristojno za
zdravje, izvede nacionalni razpis za leto 2020 in 2021 za
izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev (v nadaljnjem
besedilu: nacionalni razpis).
(2) Na nacionalni razpis se lahko prijavijo javni zdravstveni
zavodi in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki imajo
dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti ali so vpisani v
register zasebnih zdravstvenih delavcev v skladu z zakonom, ki
ureja zdravstveno dejavnost.
(3) Nacionalni razpis se izvede za posamezne vrste zdravstvenih
storitev, ki jih s sklepom določi minister, pristojen za
zdravje.
(4) Zdravstvene storitve iz prejšnjega odstavka se opravijo
pacientom, ki so na dan uveljavitve tega zakona uvrščeni v čakalni
seznam, imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje ter čakajo
najdlje.
(5) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
35. člen
(financiranje storitev iz nacionalnega razpisa)
(1) Za namen iz prvega odstavka prejšnjega člena se zagotovijo
dodatna sredstva, in sicer iz:
– sredstev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,
– proračuna Republike Slovenije,
– sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, pri čemer se
sredstva iz druge in tretje alineje tega odstavka zagotavljajo prek
ZZZS.
(2) Minister, pristojen za zdravje, na podlagi nacionalnega
razpisa, s sklepom določi zdravstvene storitve iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja in višino doplačila za namen iz
prejšnjega odstavka.
(3) Zavarovanim osebam iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se
zagotavlja kritje stroškov zdravstvenih storitev v skladu s sklepom
iz prejšnjega odstavka v višini doplačila iz prejšnjega odstavka iz
dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s strani prostovoljnih
zavarovalnic, in sicer do porabe razlike med ocenjenimi in
dejanskimi izdatki za doplačila k zdravstvenim storitvam, ki je
posledica ukrepov v obdobju razglašene epidemije, oziroma najdlje
do 31. decembra 2021. Aktuarski izračun razlike iz prejšnjega
stavka potrdi aktuar. Če navedena sredstva ne zadoščajo za plačilo
vseh storitev, kakor jih določa ta sklep, ter za osebe, ki nimajo
sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, se dodatna
sredstva zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.
(4) Od prejetih zdravstvenih storitev, določenih s sklepom iz
drugega odstavka tega člena, se v skladu s 1. točko 23. člena
ZDoh-2 ne plača dohodnine.
(5) Zdravstvene storitve, določene s sklepom iz drugega odstavka
tega člena, ki niso zagotovljene iz sredstev dopolnilnega
zdravstvenega zavarovanja, se zagotavljajo iz proračuna Republike
Slovenije ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije.
(6) Ne glede na določbe zakona, ki ureja sistem plač v javnem
sektorju, so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, ki so
vključeni v izvajanje storitev iz nacionalnega razpisa, lahko
upravičeni do delovne uspešnosti iz naslova nacionalnega razpisa,
največ v višini 50 odstotkov osnovne plače, če to omogočajo
sredstva, prejeta iz nacionalnega razpisa. Direktor ali oseba, ki
pri delodajalcu izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, sprejme
sklep o izplačilu in višini delovne uspešnosti iz naslova
nacionalnega razpisa za posameznega zaposlenega.
(7) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo
osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se del plače
iz naslova delovne uspešnosti iz prejšnjega odstavka ne všteva v
osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
36. člen
(postopek izvedbe nacionalnega razpisa)
(1) V sklepu iz tretjega odstavka 34. člena tega zakona, ki se
objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje, se
določi tudi:
1. navedba, da gre za nacionalni razpis za izboljševanje
dostopnosti do zdravstvenih storitev,
2. predviden obseg zdravstvenih storitev po posameznih vrstah
zdravstvenih storitev,
3. predviden začetek izvajanja zdravstvenih storitev,
4. naslov, rok in način predložitve ponudbe,
5. navedba morebitnih dodatnih pogojev, ki jih morajo izvajalci
zdravstvene dejavnosti izpolnjevati, in dokazila o njihovem
izpolnjevanju,
6. zahteva po podaji izjave, da ima izvajalec zdravstvene
dejavnosti zagotovljeno ustrezno število usposobljenih zdravstvenih
delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki izpolnjujejo pogoje za
opravljanje zdravstvenih storitev, ter zadostne prostorske
kapacitete ter opremo,
7. merila za izbiro ponudnika,
8. naslov in datum odpiranja ponudb,
9. rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri,
10. vzorec pogodbe iz četrtega odstavka tega člena,
11. morebitni drugi podatki.
(2) Objava sklepa predstavlja objavo nacionalnega razpisa in poziv
izvajalcem zdravstvene dejavnosti k oddaji ponudb.
(3) Sklep o izbiri izvajalcev se objavi na spletni strani
ministrstva, pristojnega za zdravje. Pritožba zoper sklep ni
dovoljena.
(4) Izbrani ponudnik sklene pogodbo za izboljševanje dostopnosti do
zdravstvenih storitev z ministrstvom, pristojnim za zdravje, in
plačnikom.
(5) Izbrani ponudniki izstavijo račun plačniku najpozneje do 15.
decembra v posameznem koledarskem letu za storitve, opravljene do
navedenega datuma. Plačnik izvede plačilo najpozneje do 31.
decembra istega leta. Kadar gre za financiranje iz sredstev
proračuna Republike Slovenije oziroma sredstev, prejetih iz
proračuna Evropske unije, se ZZZS povrne sredstva iz navedenega
vira najpozneje do 31. decembra istega leta.
2. SOFINANCIRANJE OBVEZNE ENOMESEČNE STRATEŠKE ZALOGE OSEBNE
VAROVALNE OPREME
37. člen
(sofinanciranje obvezne strateške zaloge osebne varovalne
opreme)
(1) Za namen preprečevanja širjenja in odpravo posledic COVID-19 se
iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, prejetih iz
proračuna Evropske unije, zagotavlja sofinanciranje enkratne
vzpostavitve obvezne enomesečne strateške zaloge osebne varovalne
opreme javnim zdravstvenim zavodom in izvajalcem zdravstvene
dejavnosti, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne
zdravstvene službe, razen izvajalcev iz prvega odstavka 81. člena
tega zakona.
(2) Višino najvišjega obsega sredstev sofinanciranja po posameznih
izvajalcih iz prejšnjega odstavka s sklepom določi minister,
pristojen za zdravje, pri čemer se zahteva neprekinjeno izvajanje
dejavnosti izvajalca in upošteva tveganje za prenos okužbe z
virusom SARS-CoV-2.
(3) Vrsta in količina opreme iz prvega odstavka tega člena se
določi glede na vrsto in obseg zdravstvene dejavnosti, ki jo
izvajalec iz prvega odstavka tega člena opravlja.
(4) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko
ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
3. NEPOSREDNO SOFINANCIRANJE MEDICINSKE OPREME IN UKREPOV NA
PODROČJU JAVNEGA ZDRAVJA
38. člen
(neposredno sofinanciranje medicinske opreme in ukrepov na
področju javnega zdravja)
(1) Za namen preprečevanja širjenja in odprave posledic COVID-19 se
iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, prejetih iz
proračuna Evropske unije, javnim zdravstvenim zavodom zagotavlja
sofinanciranje nakupa medicinske opreme za izvajanje ukrepov za
omejevanje in preprečevanje širjenja ter za zdravljenje okužbe z
virusom SARS-CoV-2.
(2) Oprema iz prejšnjega odstavka zajema ključno opremo, neposredno
povezano z obvladovanjem bolezni COVID-19, in se sme uporabljati le
za izvajanje zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene
službe.
(3) Višino najvišjega obsega sredstev sofinanciranja po posameznih
zavodih iz prvega odstavka tega člena s sklepom določi minister,
pristojen za zdravje. Za določitev višine najvišjega obsega
sofinanciranja opreme iz prvega odstavka tega člena se upošteva
obseg prihodkov iz naslova izvajanja javne zdravstvene službe.
(4) Za obvladovanje večjega števila pacientov, obolelih za
COVID-19, in odpravljanje posledic epidemije se zagotovi
financiranje iz proračuna Republike Slovenije in ali sredstev,
prejetih iz proračuna Evropske unije, za krepitev kadrovskih
zmogljivost, opreme in informacijske podpore epidemiološki službi
na NIJZ, vključno z vzpostavitvijo mobilnih enot za odvzem vzorcev,
za zagotavljanje spremljanja posledic COVID-19, podporo starejšim
in ranljivim skupinam, izvajanje ukrepov za zmanjšanje negativnih
vplivov na duševno zdravje ter za informiranje in ozaveščanje
prebivalcev o COVID-19.
(5) V sezoni 2020/2021 je prostovoljno cepljenje proti sezonski
gripi za vse zavarovane osebe za zdravstvene storitve pravica iz
obveznega zdravstvenega zavarovanja. ZZZS se stroški povrnejo iz
sredstev proračuna Republike Slovenije.
(6) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021, razen ukrep iz
četrtega odstavka tega člena, ki velja od 1. junija 2020 do 31.
decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom
največ za obdobje šestih mesecev.
4. DODELITEV SREDSTEV ZA IZVEDBO PROJEKTOV IN PROGRAMOV ZA
ODPRAVO POSLEDIC COVID-19
39. člen
(dodelitev sredstev za izvedbo projektov in programov s področja
zdravstva)
(1) Zaradi nujnosti izvedbe programov, projektov ali operacij v
okviru ukrepov, ki bodo prispevali h krepitvi in odpornosti
zdravstva ter zajezitvi in odpravi posledic COVID-19, lahko
ministrstvo, pristojno za zdravje, izvede postopke za dodelitev
sredstev iz proračuna Republike Slovenije oziroma iz sredstev,
pridobljenih iz proračuna Evropske unije (React-EU, Mehanizem za
okrevanje in odpornost, Operativni program 2014-2020), in
sicer:
– javni poziv,
– javni razpis,
– sklenitev neposredne pogodbe.
(2) Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko začne postopek iz
prejšnjega odstavka, če:
– so izpolnjeni pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določa
zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, oziroma
odlok, s katerim se sprejme občinski in drugi proračun, ter drugi
predpisi in
– je bila v primerih, ko se sredstva dodeljujejo na podlagi javnega
razpisa ali javnega poziva, imenovana strokovna komisija.
(3) Minister, pristojen za zdravje, v pozivu oziroma razpisu iz
prvega odstavka tega člena določi namen, predmet in postopek
izvedbe poziva oziroma razpisa.
(4) Za izvedbo javnega poziva se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja javne finance.
(5) Javni razpis iz prvega odstavka tega člena se objavi na
spletnih strani ministrstva, pristojnega za zdravje, in v Uradnem
listu Republike Slovenije. Javni poziv se objavi na spletni strani
ministrstva, pristojnega za zdravje.
(6) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko
ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
5. IZPAD PROGRAMA ZARADI ZAGOTAVLJANJA PROSTOROV IN
KADRA
40. člen
(zagotavljanje sredstev zaradi izpada programa zaradi
zagotavljanja prostorov in kadra)
(1) Javnim zdravstvenim zavodom, ki opravljajo zdravstveno
dejavnost na sekundarni in terciarni ravni in so zaradi obravnave
pacientov, obolelih za COVID-19, morali prilagoditi svoje prostore
za izvajanje zdravstvene dejavnosti in način izvajanja programa
zdravstvene dejavnosti ter jim je bilo zato začasno onemogočeno
običajno izvajanje pogodbenih obveznosti z ZZZS, se povrnejo
sredstva v višini 80 odstotkov razlike med polno vrednostjo
mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa (brez ločeno
zaračunljivih materialov in storitev) in poročano vrednostjo
programa v obdobju, za katerega se uveljavlja zahtevek, ki so jo
izvajalci sporočili ZZZS v tekočih cenah, zagotavlja iz proračuna
Republike Slovenije.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka uveljavljajo le javni
zdravstveni zavodi, aktivirani za sprejem pacientov, obolelih za
COVID-19, ali imajo hospitalizirane paciente s COVID-19, in sicer
za obdobje od 1. junija 2020 do 31. oktobra 2021 in za dejavnost,
ki:
– se običajno izvaja v prostorih, ki so bili izpraznjeni za namen
zdravljenja pacientov s COVID-19, oziroma
– je prilagodila izvajanje svoje dejavnosti zaradi obravnave
pacientov, obolelih za COVID-19, oziroma
– je utrpela več kot 30 odstotni primanjkljaj zdravstvenih delavcev
oziroma zdravstvenih sodelavcev zaradi odsotnosti z dela zaradi
bolezni COVID-19 oziroma izrečene karantene ali njihove premestitve
na druga delovišča. Primanjkljaj iz prejšnjega stavka se ugotavlja
kot povprečna prisotnost na delu znotraj dejavnosti v obdobju enega
meseca.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja le za
koledarski mesec, v katerem so izpolnjeni en ali več pogojev iz
tega odstavka.
(3) Zavod iz prejšnjega odstavka vloži obrazloženo vlogo s
priloženimi dokazili pri ministrstvu, pristojnem za zdravje,
najpozneje en mesec pred predvidenimi izplačili zahtevkov iz
četrtega odstavka tega člena. Sestavni del vloge je tudi
opredelitev programa, dogovorjenega po pogodbi z ZZZS, pri katerem
je prišlo do izpada programa. O upravičenosti vložene vloge s
sklepom odloči minister, pristojen za zdravje.
(4) Zahtevek za izplačilo sredstev z dokazili (tj. informacija ZZZS
o vrednosti nerealiziranega programa iz prvega in drugega odstavka
tega člena) se vloži pri ministrstvu, pristojnem za zdravje,
najpozneje:
– po zaključenem končnem letnem obračunu ZZZS za leto 2020 in se
izplača najpozneje do 31. marca 2021;
– do 30. novembra 2021 za leto 2021 in se izplača najpozneje do
konca leta 2021.
(5) Sredstva iz prvega odstavka tega člena se ne upoštevajo pri
končnem letnem obračunu, ki ga za pogodbene partnerje izvede
ZZZS.
(6) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko
ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
6. IZVAJANJE MIKROBIOLOŠKIH PREISKAV
41. člen
(izvajanje mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2)
(1) Za izvajanje mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2 se
določijo:
– Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s svojimi
oddelki in dislociranimi enotami,
– Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v
Ljubljani.
(2) Financiranje preiskav iz prejšnjega in petega odstavka tega
člena, dodatnih kadrovskih zmogljivosti, laboratorijske opreme,
prevoza vzorcev in informacijske podpore za izvajanje preiskav iz
prejšnjega in petega odstavka tega člena se zagotavlja iz proračuna
Republike Slovenije in iz sredstev, pridobljenih iz proračuna
Evropske unije.
(3) Izvajalci zahtevke za povračilo stroškov preiskav iz prvega in
petega odstavka tega člena, skupaj z dokazili, posredujejo ZZZS
najpozneje do petega dne v mesecu za pretekli mesec. Izvajalci ne
smejo uveljavljati tistih stroškov, za katere so, na podlagi
sprejetih interventnih predpisov, povezanih z epidemijo, povračilo
iz proračuna Republike Slovenije že zahtevali. ZZZS zahtevek za
povračilo upravičenih stroškov posreduje ministrstvu, pristojnemu
za zdravje, najpozneje do 15. dne v mesecu, v katerem je prejel
zahtevek.
(4) Sredstva iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo za
izvajanje zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene
službe.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko mikrobiološke
preiskave na virus SARS-CoV-2 neposredno pri pacientu opravljajo
tudi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki jih s sklepom določi
minister, pristojen za zdravje. Navedeni izvajalci lahko
uporabljajo le teste, ki jih predhodno odobri strokovna skupina
infektologov in mikrobiologov, ki jo imenuje minister, pristojen za
zdravje.
(6) ZZZS upravičenim izvajalcem iz prvega in petega odstavka tega
člena izvede povračilo sredstev 30. dan od prejema zahtevka.
Ministrstvo, pristojno za zdravje, izvrši plačilo zahtevka, ki ga
prejme od ZZZS 10. dan po njegovem prejemu. Če ministrstvo,
pristojno za zdravje, sredstev v roku ne nakaže ZZZS, ZZZS povrne
sredstva upravičenim izvajalcem v desetih dneh od prejema sredstev
od ministrstva, pristojnega za zdravje.
(7) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko
ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
7. DELOVANJE STALNEGA KOORDINACIJSKEGA TELESA
42. člen
(delovanje stalnega koordinacijskega telesa)
(1) Za potrebe podpore socialno varstvenim zavodom za ustrezno
ukrepanje za preprečevanje in zajezitev oziroma obvladovanje
respiratornih nalezljivih bolezni v socialno varstvenih zavodih se
v ministrstvu, pristojnem za zdravje, vzpostavi stalna delovna
skupina koordinatorjev za preprečevanje in obvladovanje okužb z
virusom SARS-CoV-2 in drugimi nalezljivimi respiratornimi boleznimi
pri izvajalcih v mreži javne službe na področju socialnega varstva.
Prejšnji stavek se smiselno uporabi za namen podpore javnim
zdravstvenim zavodom.
(2) Minister, pristojen za zdravje, s sklepom določi delovne naloge
delovne skupine.
(3) Sredstva za delovanje delovne skupine iz prejšnjega odstavka se
zagotavljajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali
sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije.
(4) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko
ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
8. NASTANITVENE ZMOGLJIVOSTI ZA POTREBE IZVAJANJA UKREPA
OSAMITVE (IZOLACIJE) IN KARANTENE NA DOMU
43. člen
(nastanitvene zmogljivosti za potrebe izvajanja ukrepa osamitve
(izolacije) in karantene na domu)
(1) Vlada zagotovi nastanitvene zmogljivosti za osebe, ki na
naslovu svojega stalnega ali začasnega prebivališča ali drugem
primernem prostoru ne morejo zagotoviti izvajanja ukrepa osamitve
(izolacije) v skladu z 18. členom ZNB ali karantene na domu v
skladu z 10. členom tega zakona.
(2) Nastanitvene zmogljivosti iz prejšnjega odstavka so namenjene
osebam, ki so pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih dnevnih
opravil popolnoma samostojne, zdravstveno stabilne in katerih
bivanje na naslovu stalnega ali začasnega bivališča bi
predstavljalo visoko tveganje prenosa okužbe na druge ranljive
skupine prebivalstva (starejše osebe, osebe s pridruženimi
kroničnimi nenalezljivimi boleznimi oziroma imunokompromitirane
osebe), bivanja na drugem primernem prostoru pa ni mogoče
urediti.
(3) Utemeljenost nastanitve presoja izbrani osebni zdravnik, lečeči
zdravnik ali epidemiolog.
(4) Spremljanje zdravstvenega stanja oseb, ki bivajo v
nastanitvenih zmogljivostih za osamitev (izolacijo), se zagotovi v
skladu z navodili, ki veljajo za spremljanje zdravstvenega stanja
pacientov, pri katerih je potrjena okužba z virusom SARS-CoV-2, pri
čemer spremljanje zdravstvenega stanja zagotavlja izbrani osebni
zdravnik.
(5) Če oseba, ki biva v nastanitvenem objektu za osamitev
(izolacijo), nima izbranega osebnega zdravnika, spremljanje
zdravstvenega stanja zagotovi COVID-19 ambulanta občine, v kateri
se nastanitveni objekt nahaja, oziroma COVID-19 ambulanta sosednje
občine.
(6) Izvajalci socialno varstvenih storitev in programov oziroma
drugi izvajalci (npr. azilni dom, študentski dom, krizni center za
otroke, center za begunce), ki v okviru svojih storitev
zagotavljajo tudi nastanitev, prilagodijo način dela glede na
epidemiološke razmere v Republiki Sloveniji in v skladu s tem
organizirajo prostore za bivanje, pri čemer ločijo med osebami, pri
katerih je sum na okužbo z virusom SARS-CoV-2, in osebami, pri
katerih je okužba z virusom SARS-CoV-2 potrjena.
(7) Sredstva za nastanitvene zmogljivosti se zagotavljajo iz
sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev prejetih iz
proračuna Evropske unije in zajemajo osnovne stroške bivanja,
prehrane, čiščenja in razkuževanja prostorov, pobiranja in odvoza
odpadkov ter zagotavljanja nadzora nad gibanjem v objektu. Te
storitve so za upravičence iz prvega odstavka tega člena
brezplačne.
(8) Ne glede na drugi stavek prejšnjega odstavka lahko tujci, ki
nimajo stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in
jim je odrejena karantena na domu, karanteno na domu prestajajo na
naslovu, kjer bivajo, pri čemer si sami zagotovijo prevoz v
tranzitu, v dogovoru z državo njihovega bivališča in na lastno
odgovornost. Če se odločijo ostati v Republiki Sloveniji, stroške
iz prejšnjega odstavka krijejo sami. Tujcem, ki nimajo stalnega ali
začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in jim je odrejena
osamitev (izolacija) in nimajo možnosti vrnitve v državo bivališča,
se stroške iz prejšnjega odstavka zagotavlja iz sredstev proračuna
Republike Slovenije ali sredstev, pridobljenih iz proračuna
Evropske unije.
(9) Plačilo zdravstvene obravnave oseb, ki jim je odrejen ukrep
osamitve (izolacije), se zagotavlja iz sredstev proračuna Republike
Slovenije ali sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske
unije.
(10) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko
ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
44. člen
(prevoz do in od namestitvenega objekta)
(1) Oseba, ki v nastanitvenem objektu biva zaradi izvajanja ukrepa
karantene na domu, zagotovi lastni prevoz do in od nastanitvenega
objekta. Kot lastni prevoz se ne sme uporabiti sredstev javnega
potniškega prometa.
(2) Če oseba iz prejšnjega odstavka prevoza do nastanitvenega
objekta ne more zagotoviti sama, se lahko uredi sanitetni prevoz na
način, ki preprečuje prenos virusa SARS-CoV-2. Prevoz se organizira
individualno oziroma za več oseb, kadar osebe živijo v istem
gospodinjstvu.
(3) Osebi, ki v nastanitvenem objektu biva zaradi izvajanja ukrepa
osamitve (izolacije), se zagotovi sanitetni prevoz do
nastanitvenega objekta na način, ki preprečuje prenos virusa
SARS-CoV-2. Z istim sanitetnim vozilom se lahko sočasno organizira
prevoz za več oseb, pri katerih je potrjena okužba na virus
SARS-CoV-2.
(4) Utemeljenost prevoza iz tega člena presoja izbrani osebni
zdravnik, lečeči zdravnik ali epidemiolog.
(5) Sanitetne prevoze izvajajo izvajalci, ki imajo ustrezno
dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravje. Izvajalce prevoza s
sklepom določi minister, pristojen za zdravje.
(6) Cena sanitetnega prevoza iz drugega in tretjega odstavka tega
člena se obračuna ob smiselni uporabi pravil, ki veljajo za obračun
stroškov prevoza v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Navedena cena vključuje tudi vožnjo vozila brez oseb in morebitne
druge spremljajoče stroške, vključno s stroškom čiščenja in
razkuževanja vozila. Za določitev razdalje, ki je podlaga za
obračun opravljenih prevozov, se uporablja spletna stran
zemljevidi.najdi.si.
(7) Sredstva za zagotavljanje sanitetnega prevoza iz tega člena se
zagotavljajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali
sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
(8) Tujci, ki se zaradi izvajanja karantene na domu odločijo za
bivanje v nastanitvenem objektu iz prejšnjega člena in si prevoza
do nastanitvenega objekta ne morejo zagotoviti, stroške tega
prevoza krijejo sami.
(9) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko
ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
45. člen
(davčna obravnava kritih stroškov namestitve in prevoza zaradi
ukrepa osamitve oziroma karantene)
Dohodek v obliki kritja stroškov namestitve oziroma prevoza, ki ga
fizična oseba prejme zaradi zagotovitve nastanitvenih kapacitet
oziroma prevoza ob ukrepu osamitve (izolacije) oziroma karantene,
kadar tej osebi iz utemeljenega razloga ni mogoče določiti osamitve
(izolacije) oziroma karantene na naslovu njenega stalnega ali
začasnega prebivališča, v zdravstvenem, socialno varstvenem ali
vzgojno izobraževalnem zavodu oziroma drugem primernem prostoru, in
kadar ta oseba v skladu s predpisi ni dolžna kriti sama teh
stroškov, se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
9. MOBILNA APLIKACIJA ZA OBVEŠČANJE O STIKIH Z OKUŽENIMI Z
VIRUSOM SARS-CoV-2
46. člen
(mobilna aplikacija)
Zaradi preprečevanja širjenja COVID-19 se vzpostavi in zagotavlja
delovanje prostovoljne mobilne aplikacije za obveščanje oseb o
stikih z drugimi uporabniki, pozitivnimi na virus SARS-CoV-2 (v
nadaljnjem besedilu: mobilna aplikacija).
47. člen
(namen)
(1) Namen vzpostavitve in delovanja mobilne aplikacije je:
– obveščanje uporabnikov mobilne aplikacije, da so bili v
upoštevnem stiku z drugim uporabnikom te mobilne aplikacije, ki je
bil pozitiven na virus SARS-CoV-2;
– sporočanje priporočil uporabnikom mobilne aplikacije v zvezi s
preventivnimi ukrepi za preprečevanje širjenja COVID-19.
(2) Za namen obveščanja javnosti morajo izvajalci storitev, kot so
opredeljeni z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, na
zahtevo Vlade, če je to potrebno zaradi varovanja javnega zdravja,
brezplačno širiti informacije o ukrepih za varovanje zdravja svojim
končnim uporabnikom prek sredstev, ki jih po navadi sami
uporabljajo za komuniciranje s končnimi uporabniki. Vsebino
informacij določi Vlada s sklepom.
48. člen
(zasnova mobilne aplikacije)
(1) Mobilna aplikacija je zasnovana tako, da za namen iz prejšnjega
člena omogoča uporabo informacijskih rešitev zabeleženje podatkov o
upoštevnih stikih posameznega uporabnika mobilne aplikacije z
drugimi uporabniki mobilne aplikacije na pametnem telefonu
posameznega uporabnika.
(2) Mobilna aplikacija omogoča vnos naključno dodeljene potrditvene
kode, preko katere se uporabniku omogoči, da ostalim uporabnikom, s
katerimi je bil v upoštevnem stiku, sporoči, da je pozitiven na
virus SARS-CoV-2.
(3) Mobilna aplikacija ne sme omogočati identifikacije uporabnika,
zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in zbiranja njegovih drugih
osebnih podatkov.
(4) Z namenom preprečitve identifikacije uporabnika mobilna
aplikacija uporabniku ob njeni namestitvi dodeli naključno
dodeljeni dnevni ključ.
49. člen
(vnos potrditvene kode)
(1) Uporabnik mobilne aplikacije, ki je pozitiven na
virusSARS-CoV-2 in želi to sporočiti drugim uporabnikom mobilne
aplikacije, s katerimi je bil v stiku, v mobilno aplikacijo vnese
naključno dodeljeno potrditveno kodo, ki mu jo posreduje NIJZ. Na
podlagi vnesene kode mobilna aplikacija na centralni strežnik
prenese naključno dodeljene dnevne ključe posameznega uporabnika za
zadnjih 14 dni. Naključno dodeljena potrditvena koda za sporočanje
okuženosti je enkratna, veljavna eno uro in se ne hrani, se pa za
namene njene uporabe preračuna v zgoščeno vrednost.
(2) Centralni strežnik iz prejšnjega odstavka upravlja ministrstvo,
pristojno za javno upravo, in služi prenosu informacij o naključno
dodeljenih dnevnih ključih uporabnika mobilne aplikacije, ki je bil
pozitiven na virus SARS-CoV-2 in se je strinjal s tem prenosom, na
telefone drugih uporabnikov mobilen aplikacije.
50. člen
(upoštevni stiki)
Minister, pristojen za zdravje, na podlagi strokovnih izhodišč NIJZ
predpiše ekvivalent oddaljenosti uporabnikov aplikacije pri
beleženju stikov in trajanje stikov med uporabniki ter ostale
parametre, ki so potrebni za izračun tveganja izpostavljenosti
virusu SARS-CoV-2.
51. člen
(osebni podatki)
(1) Za namen delovanja mobilne aplikacije se naključno dodeljeni
dnevni ključi tvorijo v sami aplikaciji pri posameznem uporabniku
na njegovem telefonu in se na 15 minut v zgoščeni vrednosti
posredujejo drugemu uporabniku mobilne aplikacije. Skupna
upravljavca aplikacije iz 53. člena tega zakona te podatke
obdelujeta izključno tako, da uporabnikom ponujata mobilno
aplikacijo, s podatki pa ne razpolagata.
(2) Za namene delovanja mobilne aplikacije lahko uporabnik
naključno dodeljeno potrditveno kodo preko mobilne aplikacije
potrdi v centralnem sistemu za potrditev okužbe, pri čemer preko
sistema ni mogoče določiti identitete posameznika.
(3) Za namen delovanja mobilne aplikacije se na centralnem
strežniku hranijo naključno dodeljeni dnevni ključi, ki jih
uporabniki, pozitivni na virus SARS-CoV-2, preko aplikacije
posredujejo na strežnik, mobilna aplikacija drugih uporabnikov pa
jih dnevno prevzame za potrebe izračuna tveganja izpostavljenosti
virusu SARS-CoV-2.
52. člen
(hranjenje podatkov)
(1) Naključno dodeljeni dnevni ključi posameznega uporabnika se
izbrišejo iz mobilne aplikacije na telefonu uporabnika po 14 dneh.
Zbrane oddajne kode drugih uporabnikov, s katerimi je bil uporabnik
v stiku, se izbrišejo v 14 dneh od njihovega zabeleženja.
(2) Naključno dodeljena potrditvena koda se ne hrani, njena
zgoščena vrednost pa se na centralnem sistemu za potrditev okužbe
hrani 14 dni.
(3) Naključno dodeljeni dnevni ključi se na centralnem strežniku
hranijo 14 dni.
53. člen
(upravljavca osebnih podatkov)
Podatki iz 51. člena tega zakona se obdelujejo na način, da v sami
aplikaciji ni mogoče sklepati na posameznika, zato skupna
upravljavca ne obdelujeta konkretnih podatkov, temveč sta določena
kot skupna upravljavca celotne aplikacije, in sicer:
– z vidika določanja namena obdelave podatkov v okviru mobilne
aplikacije in sistema za tvorjenje potrditvenih kod je skupni
upravljavec osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene delovanja
mobilne aplikacije, NIJZ,
– z vidika določanja načina in sredstev obdelave podatkov ter
zagotavljanja infrastrukture za njeno delovanje je skupni
upravljavec osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene delovanja
mobilne aplikacije, ministrstvo, pristojno za javno upravo.
54. člen
(veljavnost)
Za mobilno aplikacijo, katere vzpostavitev in delovanje ureja ta
zakon, se ne uporabljajo določbe poglavja 4. Mobilna aplikacija za
obveščanje o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 in osebami, ki
jim je bila odrejena karantena v Zakonu o interventnih ukrepih za
pripravo na drugi val COVID-19 (Uradni list RS, št. 98/20; v
nadaljnjem besedilu: ZIUPDV).
II. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU DELA
1. ZAČASNA RAZPOREDITEV ZARADI NUJNIH DELOVNIH POTREB
55. člen
(začasna razporeditev zaradi nujnih delovnih potreb)
(1) Izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo
ali izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko ne glede na določbe
zakona, ki ureja trg dela, v delu, ki ureja zagotavljanje dela
delavcev uporabniku, na podlagi pisnega sklepa zaposlenega začasno
razporedi k drugemu izvajalcu socialno varstvene storitve
institucionalno varstvo ali izvajalcu zdravstvene dejavnosti v
primerih povečanega obsega dela zaradi zagotavljanja ukrepov
preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19 (v nadaljnjem
besedilu: začasna razporeditev).
(2) Začasna razporeditev je dopustna na ustrezno delovno mesto, za
katero zaposleni izpolnjuje predpisane pogoje in za katero se
zahteva najmanj enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za
opravljanje dela, za katero ima zaposleni sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi, ter je delo sposoben opravljati.
(3) Zaposleni se začasno razporedi na podlagi pisnega dogovora med
delodajalcem in izvajalcem, h kateremu je zaposleni začasno
razporejen. Dogovor o začasni razporeditvi vsebuje najmanj:
– datum začetka opravljanja dela na drugem delovnem mestu,
– datum prenehanja začasne razporeditve,
– navedbo delovnega mesta, na katerem bo zaposleni opravljal delo,
s kratkim opisom nalog,
– kraj opravljanja dela,
– morebitni dogovor o povračilu nastalih stroškov.
(4) Delodajalec lahko sklene dogovor o začasni razporeditvi delavca
k drugemu izvajalcu, če sam ne izkazuje nujnih delovnih potreb iz
prvega odstavka tega člena.
(5) Zaposleni je upravičen do dodatka zaradi začasne razporeditve v
višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
(6) Začasna razporeditev predčasno preneha z enostranskim odstopom
delodajalca od dogovora o začasni razporeditvi.
(7) Zaposleni, ki je pred uveljavitvijo tega zakona začasno
opravljal delo pri drugem izvajalcu na podlagi drugega pravnega
razmerja, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, je upravičen
do dodatka iz petega odstavka tega člena za obdobje od 1. junija
2020 do uveljavitve tega zakona.
(8) Zaposleni v času začasne razporeditve k drugemu izvajalcu
prejema plačo in povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega
razmerja pri delodajalcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi. Sredstva za financiranje potnih stroškov in dodatka iz
petega in sedmega odstavka tega člena se delodajalcu povrnejo iz
proračuna Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev se z
dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je
delodajalec izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu,
pristojnem za socialne zadeve, če je delodajalec izvajalec socialno
varstvene storitve institucionalno varstvo. Način izstavitve
zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje,
ali minister, pristojen za socialno varstvo. Izvajalec, h kateremu
je zaposleni začasno razporejen, povrne nastale stroške dela, razen
potnih stroškov in dodatka iz petega odstavka tega člena,
delodajalcu, s katerim ima zaposleni sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi, če se tako dogovorita.
(9) Zaposleni ima v času začasne razporeditve pravico do plače, kot
da bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše. V primeru, da
bi bila plača na delovnem mestu, na katerega je zaposleni začasno
prerazporejen, ugodnejša, ima pravico do višje plače.
(10) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo
osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz
petega odstavka tega člena ne všteva v osnovo za nadomestilo plače
za čas odsotnosti z dela.
(11) Ne glede na določbe drugega odstavka 149. člena Zakona o
javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF)
lahko v primeru izpada kadrovskih zmogljivosti zaradi posledic
COVID-19 za uslužbence, ki opravljajo nujna dela uradnega nadzora v
klavnicah, na mejnih kontrolnih točkah in drugih mestih kontrole, v
primeru kužne bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ter
v primeru zastrupitev s hrano, delodajalec odredi delo izven
omejitev glede oddaljenosti kraja opravljanja dela.
(12) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
2. DODATEK ZA NEPOSREDNO DELO S PACIENTI OZIROMA UPORABNIKI,
OBOLELIMI ZA COVID-19
56. člen
(dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki,
obolelimi za COVID-19)
(1) Zaposleni, ki neposredno dela v okolju s COVID-19 pacienti
oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19
oziroma je ta potrjena, in sicer:
1. v COVID-19 ambulantah,
2. v COVID-19 oddelkih,
3. v COVID-19 intenzivnih enotah,
4. v zobozdravstvenih ambulantah za zdravljenje COVID-19
pacientov,
5. pri triaži pacientov, pri katerih obstaja sum na COVID-19, v
urgentnih centrih in urgentnih ambulantah,
6. v sivih conah v urgentnih centrih in urgentnih ambulantah,
7. v sivih in rdečih conah pri izvajalcih na področju socialnega
varstva iz 82. člena tega zakona in izvajalcih iz tretjega odstavka
15. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 –
ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 –
DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19), ki delajo
z uporabnikom obolelim za COVID-19,
8. na deloviščih za odvzem vzorcev za bris,
9. opravlja epidemiološke storitve na terenu v sivih in rdečih
conah,
10. opravlja nujno medicinsko pomoč COVID-19 pacientom ali
pacientom iz sive cone,
11. opravlja nujne reševalne, nenujne reševalne prevoze, sanitetne
in pogodbene prevoze COVID-19 pacientov ali pacientov iz sive cone,
je upravičen do dodatka za neposredno delo s COVID-19 pacienti, ki
znaša 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
(2) Siva cona je cona, v kateri se obravnava paciente oziroma
uporabnike, za katere obstaja sum na okužbo COVID-19, rdeča cona pa
je cona, v kateri se obravnava paciente oziroma uporabnike, za
katere je sum na okužbo COVID-19 potrjen.
(3) Dodatek za neposredno delo s COVID-19 pacienti se lahko izplača
le za ure dela, ko zaposleni opravlja delo v skladu s prvim
odstavkom tega člena.
(4) Direktor ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje pravice in
dolžnosti delodajalca, sprejme sklep o izplačilu dodatka, v katerem
opredeli delovišča in delovna mesta, na katerih se izvaja delo iz
prvega odstavka tega člena. Zoper sklep o upravičenosti do dodatka
ni pritožbe.
(5) Sredstva za financiranje dodatka iz prvega odstavka tega člena
se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
Zahtevki za izplačilo sredstev, ki vključujejo podatek o številu
zaposlenih in številu opravljenih ur, se vložijo pri ministrstvu,
pristojnem za zdravje, če je izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali
pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je izvajalec na
področju socialnega varstva iz 82. člena tega zakona. Način
izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za
zdravje, ali minister, pristojen za socialno varstvo.
(6) Nadzor nad izvajanjem določb tega člena v javnem sektorju
opravlja Inšpektorat za javni sektor v skladu z zakonom, ki ureja
sistem plač v javnem sektorju.
(7) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo
osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz
petega odstavka tega člena ne všteva v osnovo za nadomestilo plače
za čas odsotnosti z dela.
(8) Ukrep iz tega člena velja od 1. junija 2020 do 31. decembra
2021, razen v času razglašene epidemije. Vlada lahko ukrep iz tega
člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.
3. NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE ALI
NEMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI
VARSTVA
57. člen
(upravičenci do nadomestil)
(1) Delavec, ki zaradi odrejene karantene v skladu z ZNB ali tem
zakonom, ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače
v skladu s tem zakonom.
(2) Delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka
na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki
urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca
dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi
višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi
odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine
nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve
vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v
institucionalnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: višje sile zaradi
obveznosti varstva), je upravičen do nadomestila plače v skladu s
tem zakonom.
(3) V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene
karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti
obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda
osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v
osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in
izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v
odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
(4) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki
zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela, lahko uveljavlja
delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če
izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki mu je
bila odrejena karantena.
(5) Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih
nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje
sile zaradi obveznosti varstva.
58. člen
(časovna omejitev)
(1) Če je delavcu odrejena karantena, prejema nadomestilo plače iz
tega razloga za obdobje, za katero je bila odrejena karantena.
(2) Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi
obveznosti varstva, prejema nadomestilo plače za obdobje, za katero
je bila otroku odrejena karantena oziroma dokler so podane
okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost.
59. člen
(pravice in obveznosti delavcev)
(1) Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem
seznamu, in mu je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji
odrejena karantena zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za
okužbo, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno
pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela
na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena
z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti
zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(2) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena v skladu z ZNB ali
tem zakonom po stiku ali sumu stika z okuženo osebo in zaradi tega
ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,
delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, pri čemer do stika
ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, ima pravico do
nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja
delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela
iz poslovnega razloga.
(3) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena v skladu z ZNB ali
tem zakonom po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za
delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena, zaradi
česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu,
ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
(4) Javni uslužbenec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi
prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi izvajanja
nalog delodajalca v tujini ali mu je bila odrejena karantena zaradi
napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino,
zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu,
ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
(5) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi prihoda iz
območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi odhoda v državo, ki je
na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času
odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih
osebnih okoliščin:
– smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka,
posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
– smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner
starša, posvojitelj),
– rojstva otroka,
– vabila na sodišče.
Delavec je v tem primeru upravičen do nadomestila plače v višini,
kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer
višje sile. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom
predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na
rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.
(6) Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi
obveznosti varstva, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot
je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne
nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(7) Razlog za odreditev karantene delavcu mora biti razviden iz
odločbe o odreditvi karantene.
(8) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v 24
urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih, iz
katerih mu je bila odrejena.
(9) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v
treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene to
posredovati delodajalcu.
(10) Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile
zaradi obveznosti varstva najpozneje v treh delovnih dneh od
nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek
višje sile, obvestiti delodajalca.
60. člen
(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
(1) Če je delavec ob odrejeni karanteni upravičen do odsotnosti z
dela ali v času odrejene karantene pridobi pravico do odsotnosti z
dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali
starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti, ter do
ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo
plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.
(2) Če je delavec ob odrejeni karanteni ali med trajanjem odrejene
karantene uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim
časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s
krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem
zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz
prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec
pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz
socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.
61. člen
(uveljavljanje pravice delodajalca do povračila nadomestil
plače)
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil
plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu
Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) v
osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja
pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred
uveljavitvijo zakona oziroma v osmih dneh od pričetka odsotnosti
delavca zaradi odrejene karantene ali odsotnosti z dela delavca
zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva. Vlogo v roku iz
prejšnjega stavka za vse primere odrejene karantene, ko je odločba
izdana do 31. decembra 2020, lahko vloži do 31. decembra 2020.
(2) V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače zaradi
odrejene karantene delavcu delodajalec vlogi iz prejšnjega odstavka
priloži kopijo odločbe o odreditvi karantene in izjavo, iz katere
izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v
primeru izrečenega ukrepa karantene iz petega odstavka 57. člena
tega zakona pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin.
(3) V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec
ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti
varstva, delodajalec vlogi iz prvega odstavka tega člena priloži
izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje
sile.
(4) ZRSZ odloči o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni
upravni postopek.
(5) Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih
nadomestil plač, sklene ZRSZ z delodajalcem pogodbo o povračilu
izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna
razmerja, obveznosti in odgovornosti.
(6) Pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti
vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način
izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil
plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih
prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za
izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje,
sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.
62. člen
(višina in izplačilo povračila izplačanih nadomestil
plače)
(1) Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene
karantene ali višje sile zaradi obveznosti varstva ne morejo
opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.
(2) Povračilo nadomestila plače v primerih iz prejšnjega odstavka,
razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni
delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu
ali v celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila
nadomestila plače po tem zakonu.
(3) Delodajalcu pripada povračilo izplačanih nadomestil plače
zaradi odrejene karantene ali višje sile, ki je posledica
obveznosti varstva, za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za
praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.
(4) ZRSZ delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če
jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.
63. člen
(obveznosti delodajalca)
(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, v
skladu s prejšnjim členom, mora delodajalec delavcem izplačevati
neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna
zavarovanja.
(2) Če delodajalec ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, mora
prejeta sredstva v celoti vrniti.
64. člen
(časovno uveljavljanje povračila nadomestil plače
delavcem)
(1) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki
zaradi odrejene karantene v skladu z ZNB in tem zakonom, ne more
opravljati dela, lahko uveljavi delodajalec za izplačano
nadomestilo plače od 1. oktobra 2020. Na podlagi vloge, ki je
vložena na podlagi ZIUPDV, je delodajalec upravičen do povračila
izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje od 1. oktobra 2020
dalje, če obdobje odrejene karantene delavca traja po tem
datumu.
(2) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki
ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti
varstva, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače
od 1. septembra 2020.
(3) Pravice in obveznosti delavca, ki zaradi odrejene karantene v
skladu z ZNB in tem zakonom, ne more opravljati dela, določene s
tem poglavjem, veljajo od 1. oktobra 2020.
(4) Pravice in obveznosti delavca, ki ne more opravljati dela
zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, določene s tem
podpoglavjem, veljajo od 1. septembra 2020.
(5) Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice
in obveznosti delavcev, ki zaradi odrejene karantene ali višje sile
zaradi obveznosti varstva, ne morejo opravljati dela, traja najdlje
do 31. decembra 2020.
(6) Vlada lahko ukrep povračila nadomestil plače zaradi odrejene
karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi
obveznosti varstva s sklepom podaljša za obdobje šestih
mesecev.
65. člen
(zagotavljanje sredstev)
Sredstva za povračilo nadomestil plače se zagotavljajo v proračunu
Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna
Evropske unije.
66. člen
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil
plače ter izvajanjem pogodbe)
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plače, mora ZRSZ
omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem
pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem, mora ZRSZ
omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v
zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja
nadzora, ima ZRSZ pravico brezplačno pridobivati podatke o
delavcih, ki jim je odrejena karantena ali ne morejo opravljati
dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, iz zbirk podatkov
od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
upravljavca Centralnega registra prebivalstva ter Finančne uprave
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), in sicer:
– osebno ime,
– EMŠO,
– zavarovalno podlago ter
– podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih.
(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih
obveznosti delodajalca ima ZRSZ pravico tudi neposredno od
delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden
način uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora
delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele
listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve
in za vročitev takšne listine.
(4) Podatki, ki jih pridobi ZRSZ na podlagi tega zakona, se ne
smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po
pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne
namene.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki
blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo
poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega
gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju po prejšnjem odstavku se podatki iz četrtega
odstavka tega člena hranijo 30 let.
67. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega podpoglavja opravlja
Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki
urejajo inšpekcijski nadzor.
4. UKREP DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA
ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO
68. člen
(namen ukrepa in upravičenci)
(1) Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem
na začasnem čakanju na delo po tem zakonu lahko uveljavlja vsak
delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more
zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije
oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov
je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost,
ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima
več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,
– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne
organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter
institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki
Sloveniji.
(2) Do ukrepa iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi tisti
delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz tretjega
odstavka tega člena in imajo status humanitarne organizacije po
Zakonu o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in
61/06 – ZDRu-1) ali status invalidske organizacije po Zakonu o
invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02 in 61/06 –
ZDRu-1).
(3) Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po
njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic
epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če
niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa
upravičeni tudi tisti delodajalci iz prejšnjega odstavka, ki se jim
bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali
posledic epidemije znižali za več kot 20? odstotkov glede na
povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso
poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci iz
prejšnjega odstavka, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v
letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več
kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do
12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih
poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta
sredstva na podlagi ukrepa.
(4) Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od prodaje,
ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz
zavarovanja za starševsko varstvo.
69. člen
(omejitev)
(1) Delodajalec iz prejšnjega člena lahko napoti posameznega
delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. decembra
2020.
(2) Vlada lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom podaljša največ
za obdobje šestih mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021,
pod pogojem, da bo Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020,
str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1)
podaljšan v leto 2021.
70. člen
(pravice in obveznosti delavcev)
(1) Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo, in
delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače,
ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen
tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
(2) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu
dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem
delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno
obvestiti ZRSZ.
(3) Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega
polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za
nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača
ali osnova za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred
določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
(4) Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja
na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe
letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki
ureja delovna razmerja.
(5) Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V
pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in
način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino
nadomestila plače.
(6) Delavec se lahko v času odrejenega čakanja na delo v skladu z
določbami zakona, ki ureja trg dela, prijavi v evidenco iskalcev
zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo
prijavljenim iskalcem zaposlitve.
(7) V času dela s polnim delovnim časom delavec ni zavezan izvajati
aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu z
zakonom, ki ureja trg dela.
(8) Če se delavec na podlagi soglasja delodajalca vključi v ukrepe
iz šestega odstavka tega člena, je ne glede na prvi odstavek 71.
člena tega zakona, višina za nadomestilo plače določena v višini,
kot je določena v sedmem odstavku 137. člena ZDR-1.
71. člen
(višina nadomestila plače)
(1) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do
nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja
delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela
iz poslovnega razloga.
(2) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne
sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
72. člen
(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
(1) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen
do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo
pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o
zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali druge upravičene
odsotnosti ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila
prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne
izplačuje.
(2) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med
trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do dela s krajšim
delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s
krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem
zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz
prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec
pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz
socialnih zavarovanj po teh predpisih, kot da bi delal.
73. člen
(višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače)
(1) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 71.
člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80? odstotkov
nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska
denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v
zakonu, ki ureja trg dela. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga
krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in
prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
(2) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 71.
člena tega zakona s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80?
odstotkov vrednosti izplačanega nadomestila plače.
(3) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna
Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež
prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 odstotkov,
lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki
je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
74. člen
(postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila
plače)
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil
plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri
ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.
Vlogo v roku iz prejšnjega stavka lahko vloži najpozneje do 15.
decembra 2020.
(2) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega
odstavka ne more uveljavljati delodajalec:
– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih
obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih
pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan
vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti
iz te alineje tudi, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih
vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja
za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
– če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v
likvidacijskem postopku.
(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena delodajalec priloži oceno
upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno
odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na
delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega
razloga.
(4) Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno
sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih
programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v
višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo,
v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije
v letu 2020.
(5) ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom.
(6) Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora vsebovati
zlasti predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna
povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače,
vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog,
razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo,
obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za
kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim izvajanjem.
(7) Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere
plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu
izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer
deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po
tem zakonu.
(8) Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko
mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost
dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
(9) Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že
pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. oktobra 2020, lahko
vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od
uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev
pravice.
75. člen
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil
plače ter izvajanjem sklepa)
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora ZRSZ
omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem
obveznosti iz sklepa iz petega odstavka prejšnjega člena. V primeru
nadzora na kraju samem mora ZRSZ omogočiti vpogled v računalniške
programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja
nadzora ima ZRSZ pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih
na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljalca
Centralnega registra prebivalstva ter FURS, in sicer:
– osebno ime,
– EMŠO,
– zavarovalno podlago ter
– podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno
varnost.
(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem sklepa ima ZRSZ
pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in
listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po tem
zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih
mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev
razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.
(4) Podatki, ki jih pridobi ZRSZ na podlagi tega zakona, se ne
smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po njihovi
pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne
namene.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki
blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje
organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma
ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki iz
drugega odstavka tega člena hranijo 30 let.
76. člen
(obveznosti delodajalca)
(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače v
skladu s 73. členom tega zakona mora delodajalec delavcem
izplačevati nadomestila plače.
(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati
nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to
delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
(3) Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem
predhodno obvesti ZRSZ.
(4) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim
odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
(5) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem
zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke
likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
– prejemanja sredstev in
– po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja
sredstev.
(6) Delodajalec v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila
plače ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz
poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje
na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu
delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program
razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in
delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila
nadomestila plače po tem zakonu ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV
(kršitev prepovedi odpuščanja).
77. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 68. do 76. člena tega zakona
opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s
predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
78. člen
(pogoji dodelitve državne pomoči za ukrep delnega povračila
nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo)
(1) Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu s točko 3.10
Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020,
str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1).
(2) Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se
financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev,
določenih s tem zakonom.
(3) Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo
ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči
prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.
III. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU ŠTIPENDIJ
79. člen
(dodatni pogoj za sofinanciranje kadrovskih štipendij)
(1) Delodajalci, ki bodo uveljavljali ukrep iz prvega odstavka 43.
člena ZIUPDV, se ne morejo z istim štipendistom prijaviti na javne
razpise za izbor projektov sofinanciranja kadrovskih štipendij
delodajalcem, na katerih bi uveljavljali sofinanciranje kadrovske
štipendije za tega štipendista za višjo raven izobraževanja.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka se uporablja do zaključka šolskega
oziroma študijskega leta 2020/2021.
80. člen
(uveljavljanje izjemnih dosežkov)
(1) Ne glede na drugi odstavek 24. člena Zakona o štipendiranju
(Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in
31/18), vlagatelj vloge za pridobitev ali nadaljnje prejemanje
Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja v šolskem
oziroma študijskem letu 2021/2022 uveljavlja izjemni dosežek, ki ga
je dosegel v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019 in v šolskem
oziroma študijskem letu 2020/2021.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek vlagatelj vloge za pridobitev ali
nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi
izobraževanja v šolskem oziroma študijskem letu 2021/2022 lahko
uveljavlja znanstvenoraziskovalno nalogo ali znanstveni prispevek v
strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku, objavljeno v
šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020 in v šolskem oziroma
študijskem letu 2020/2021.
(3) Ukrepi iz tega člena veljajo do zaključka šolskega oziroma
študijskega leta 2021/2022.
IV. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA
81. člen
(enomesečna obvezna strateška zaloga osebne varovalne opreme za
izvajalce na področju socialnega varstva)
(1) Za izvajanje ukrepov omejevanja COVID-19 se iz sredstev
proračuna Republike Slovenije in ali iz sredstev, pridobljenih iz
proračuna Evropske unije, zagotavlja financiranje enkratne
vzpostavitve enomesečne obvezne strateške zaloge osebne varovalne
opreme za zaposlene v javni mreži v domovih za starejše, posebnih
socialno varstvenih zavodih za odrasle, varstveno delovnih centrih,
socialno varstvenih zavodih za usposabljanje, izvajalcih za pomoč
na domu in centrih za socialno delo, izvajalcih socialno varstvenih
programov po Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 –
ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 –
DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19; v
nadaljnjem besedilu: ZSV), izvajalcih osebne asistence po Zakonu o
osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18) ter
izvajalcih programov v podporo družini po Družinskem zakoniku
(Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19 in 67/19 –
ZMatR-C).
(2) Podrobnejša merila za financiranje obvezne strateške zaloge
osebne varovalne opreme določi minister, pristojen za socialne
zadeve, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za zdravje.
(3) Zahtevek za izplačilo sredstev za osebno varovalno opremo se z
dokazili vloži pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve,
najpozneje do 31. decembra 2021. Sredstva se izplačajo izvajalcu
najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je
bil popolni zahtevek posredovan.
82. člen
(osebna varovalna oprema in dezinfekcija prostorov za izvajalce
na področju socialnega varstva)
(1) Iz proračuna Republike Slovenije in ali iz sredstev,
pridobljenih iz proračuna Evropske unije, se za obdobje od 1.
junija 2020 do 31. decembra 2021 zagotavljajo sredstva za
sofinanciranje osebne varovalne opreme za zaposlene, ki izvajajo
osnovno in socialno oskrbo pri izvajalcih socialno varstvene
storitve institucionalno varstvo v javni mreži skladno s 50., 51.,
52. in 54. členom ZSV, za izvajalce krizne namestitve iz tretjega
odstavka 49. člena ZSV, za izvajalce socialno varstvenih programov
iz 18.s člena ZSV, ki izvajajo nastanitveni program iz 3. člena
Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni
list RS, št. 70/16 in 34/19) in dezinfekcijo prostorov, v primeru
oskrbe uporabnikov, pri katerih je prisoten sum na okužbo s
COVID-19 oziroma laboratorijsko potrjena okužba s COVID-19.
(2) Podrobnejša merila za sofinanciranje osebne varovalne opreme in
sredstev za dezinfekcijo prostorov določi minister, pristojen za
socialne zadeve, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za zdravje,
v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
(3) Zahtevki za izplačilo sredstev za osebno varovalno opremo in
sredstev za dezinfekcijo prostorov se z dokazili vložijo pri
ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve. Način izstavitve
zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za socialne
zadeve.
83. člen
(kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet in najema
dodatnih prostorov)
(1) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od 1. junija
2020 do 31. decembra 2021 izvajalcem socialno varstvene storitve
institucionalnega varstva iz 50. in 51. člena ZSV krije izpad
prihodkov v višini cene oskrbe I v standardni dvoposteljni sobi s
souporabo sanitarij za vse nezasedene kapacitete, ki so prazne
zaradi zagotavljanja ukrepa omejevanja okužbe s COVID-19.
(2) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od 1. junija
2020 do 31. decembra 2021 izvajalcem socialno varstvene storitve
institucionalnega varstva iz 52. in 54. člena ZSV krije izpad
prihodkov v višini cene za dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij,
ki je najnižja med vsemi oblikovanimi cenami za kategorije oskrbe
institucionalnega varstva odraslih s posebnimi potrebami, za vse
nezasedene kapacitete, ki so prazne zaradi zagotavljanja ukrepa
omejevanja okužbe s COVID-19.
(3) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od 1. junija
2020 do 31. decembra 2021 vsem izvajalcem iz prvega odstavka 82.
člena tega zakona krije izpad prihodkov za najem dodatnega prostora
in s tem povezanih materialnih stroškov zaradi zagotavljanja ukrepa
omejevanja okužbe s COVID-19, kadar izvajalci za potrebe
vzpostavitve rdeče cone potrebujejo najem dodatnih prostorov v
primeru, da ni možno zagotoviti dodatnih kapacitet znotraj
obstoječih prostorov izvajalca, po predhodnem soglasju ministrstva,
pristojnega za socialne zadeve.
(4) Zahtevki za izplačilo sredstev za kritje izpada prihodkov iz
naslova nezasedenih kapacitet iz prvega in drugega odstavka tega
člena ter iz naslova najema dodatnih prostorov iz prejšnjega
odstavka se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za
socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi
minister, pristojen za socialne zadeve.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko tudi minister,
pristojen za socialne zadeve, začasno zagotovi dodatne prostore za
izvajanje institucionalnega varstva zaradi potrebe vzpostavitve
rdeče cone, za obdobje do 31. decembra 2021. Sredstva se
zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
84. člen
(povračilo stroškov oskrbnine zaradi umika v domačo
oskrbo)
(1) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od 1. junija
2020 do 31. decembra 2021 za čas odsotnosti uporabnika
institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV, zaradi zagotavljanja
ukrepa omejevanja okužbe s COVID-19 z umikom v domačo oskrbo, krije
strošek oskrbnine, zavezancu za plačilo socialno varstvene storitve
institucionalnega varstva iz 16. člena ZSV, razen v primeru, ko je
zavezanec lokalna skupnost, povrne prispevek za plačilo stroška
oskrbnine.
(2) Pravico do kritja stroškov oskrbnine iz prejšnjega odstavka
uveljavlja izvajalec socialno varstvene storitve institucionalnega
varstva iz 16. člena ZSV z zahtevkom, ki ga vloži pri ministrstvu,
pristojnem za socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke
izplačil določi minister, pristojen za socialne zadeve.
(3) Zavezancu za plačilo socialno varstvene storitve
institucionalnega varstva izvajalec socialno varstvene storitve
institucionalnega varstva iz prvega odstavka poračuna že plačan
strošek oskrbnine.
85. člen
(sofinanciranje ukrepov na področju socialnega varstva)
(1) Za namen izboljšanja pripravljenosti na naslednji val epidemije
COVID-19 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev
proračuna Evropske unije lahko zagotavlja sofinanciranje kadrovske
krepitve, zaščitne opreme, dezinfekcije prostorov, nakup opreme za
avtomatizacijo storitev pri izvajalcih na področju socialnega
varstva za izvajanje ukrepov za omejevanje in preprečevanje
širjenja virusa SARS-CoV-2 ter mobilnih enot.
(2) Sredstva za sofinanciranje ukrepov iz prejšnjega odstavka so
namenjena izključno izvajanju socialno varstvene dejavnosti in ne
smejo biti namenjena izvajanju tržne dejavnosti.
(3) Postopek in podrobnejša merila za sofinanciranje določi
minister, pristojen za socialne zadeve.
(4) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko
ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
86. člen
(dodelitev sredstev za zagotavljanje pomoči materialno najbolj
ogroženim)
(1) Zaradi povečanih potreb najbolj ogroženih zaradi COVID-19 se iz
sredstev proračuna Evropske unije izvajalcem, ki zagotavljajo
materialno pomoč najbolj ogroženim v okviru »Operativnega programa
za izvajanje materialne pomoči najbolj ogroženim za obdobje
2014-2020«, dodeli dodatna sredstva za plačilo upravnih stroškov,
stroškov prevoza in skladiščenja hrane oziroma materialne pomoči
ter izvedbo spremljevalnih ukrepov.
(2) Postopek in podrobnejša merila za sofinanciranje s sklepom
določi minister, pristojen za socialne zadeve.
(3) Ta ukrep velja do 31. decembra 2021.
87. člen
(omejitev stika stanovalcev)
(1) Če se potrdi okužba s SARS-CoV-2 v socialno varstvenem zavodu,
lahko za izvajanje ukrepov omejevanja COVID-19 zaradi varovanja
javnega zdravja oziroma pravic drugih, direktor socialno
varstvenega zavoda s sklepom omeji stike stanovalcev in zapuščanje
zavodskega območja, če z drugimi možnimi ukrepi ni mogoče doseči
namena iz tega člena. Direktor o sprejemu sklepa obvesti stanovalce
in zaposlene.
(2) Omejitev iz prejšnjega odstavka se lahko odredi le za čas in v
obsegu, ki je nujno potreben za zagotovitev njenega namena.
Socialno varstveni zavod med trajanjem ukrepa ob upoštevanju svojih
realnih možnosti spodbuja druge načine ohranjanja stikov
stanovalcev z njihovimi družinskimi člani in drugimi osebami, v
skladu z njihovimi individualnimi potrebami.
(3) Direktor socialno varstvenega zavoda vsakih sedem dni presodi
obstoj razlogov iz prvega odstavka tega člena. Omejitev preneha, ko
razlogi zanjo niso več podani.
(4) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko
ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih
mesecev.
V. ZAČASNI UKREPI ZA SAMOZAPOSLENE IN MIKRO PODJETJA
1. IZREDNA POMOČ V OBLIKI MESEČNEGA TEMELJNEGA DOHODKA
88. člen
(upravičenci)
(1) Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega
dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti
najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve tega zakona in
dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati
ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku
epidemije COVID-19, in sicer:
– samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena
Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS,
št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 –
ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15,
23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadaljnjem besedilu:
ZPIZ-2),
– družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj
zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan
uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in
– kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko
in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega
odstavka 25. člena ZPIZ-2.
(2) Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz
prejšnjega odstavka znaša 1.100 eurov na mesec za oktober, november
in december 2020. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega
dohodka za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o
uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št.
77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13,
68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg) registrirani v razvidu
samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna
Republike Slovenije, znaša 700 eurov na mesec. Izredna pomoč v
obliki mesečnega temeljnega dohodka za upravičence kmete, ki so
oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, znaša 940 eurov na mesec. Izredna pomoč v
obliki mesečnega temeljnega dohodka za upravičence, ki so vložili
vlogo za izplačilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka iz 93.
člena tega zakona se za posamezen mesec zmanjša za višino
izplačanega delno povrnjenega izgubljenega dohodka.
(3) Če upravičenec iz prvega odstavka tega člena v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagah 15., 16., 17.
člena in petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 za posamezni mesec ni
vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, je
upravičen do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki mesečnega
temeljnega dohodka po prejšnjem odstavku glede na delež vključitve
v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec
oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež
vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za
posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh
podlagah se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno
število ur vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje v posameznem mesecu.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek sorazmernost dela izredne pomoči
v obliki mesečnega temeljnega dohodka ne velja za upravičence, ki
so do polnega zavarovalnega časa vključeni na podlagi drugega
odstavka 19. člena ZPIZ-2, razen v primeru, če za posamezni mesec
ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na
podlagah 15., 16., 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2
za celotni mesec.
(5) Do izplačila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega
dohodka iz drugega odstavka tega člena ni upravičena oseba iz
prvega odstavka tega člena, ki na dan vložitve vloge za izredno
pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka nima plačanih zapadlih
obveznih dajatev in nima izpolnjenih drugih denarnih nedavčnih
obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih
pobira davčni organ.
(6) Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka je
oproščena plačila vseh davkov in prispevkov.
89. člen
(izplačilo)
(1) Za izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega
dohodka upravičenec iz prejšnjega člena preko informacijskega
sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, kot
jo opredeljuje prejšnji člen, in da zaradi posledic epidemije
COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno
zmanjšanem obsegu.
(2) Upravičenec poda izjavo iz prejšnjega odstavka na podlagi
lastne ocene poslovanja, upoštevaje drugi odstavek 91. člena tega
zakona.
(3) Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. oktobra do 31. oktobra 2020
za oktober, nakaže FURS mesečni temeljni dohodek 10. novembra 2020.
Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. novembra do 30. novembra 2020 za
november ali za oktober in november skupaj, FURS nakaže mesečni
temeljnih dohodek do 10. decembra 2020. Upravičencu, ki vloži
izjavo od 1. decembra do 31. decembra 2020 za december ali za
december in november ali za december in oktober ali za vse tri
mesece skupaj, nakaže FURS mesečni temeljni dohodek najpozneje do
10. januarja 2021.
(4) Upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena prejme izredno
pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za posamezni mesec od
oktobra 2020 do decembra 2020. Če poda izjavo za več mesecev
skupaj, se mu nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov za
posamezne mesece.
(5) Upravičenec iz prejšnjega člena predloži izjavo preko
informacijskega sistema FURS v elektronski obliki do 31. decembra
2020. Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu eDavki.
(6) Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za oktober,
november in december 2020 iz drugega odstavka prejšnjega člena po
izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena izplača
FURS.
(7) V primeru podaljšanja ukrepov se izplača izredna pomoč v obliki
mesečnega temeljnega dohodka tudi za obdobje, ki se določi skladno
z drugim odstavkom 100. člena tega zakona. Za pridobitev pravice do
izplačila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za
to obdobje se smiselno uporabljajo določbe tega člena. Izjavo za
mesece, za katere se ukrep podaljša, vloži upravičenec do zadnjega
dne v mesecu, za katerega se ukrep podaljša, FURS pa izredno pomoč
v obliki mesečnega temeljnega dohodka nakaže do desetega dne v
mesecu za pretekli mesec.
90. člen
(zagotavljanje sredstev za izplačila izredne pomoči v obliki
mesečnega temeljnega dohodka)
Sredstva za izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega
dohodka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz
sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
91. člen
(vračilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega
dohodka)
(1) Izjava upravičenca, da zaradi posledic epidemije COVID-19 ne
more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem
obsegu, je informacija javnega značaja.
(2) Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne
more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem
obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2020 zaradi posledic
epidemije COVID-19 upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto
2019. Če ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020, je do
pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni
mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19
znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke
v letu 2019. Če v letu 2019 ni posloval, je do pomoči upravičeni
tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v
letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20
odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31.
avgusta 2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora
upravičenec vrniti celotno pomoč.
(3) Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o
računovodenju, so prihodki iz prejšnjega odstavka čisti prihodki od
prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila
iz zavarovanja za starševsko varstvo.
(4) Subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega
temeljnega dohodka, mora v primeru, da je od uveljavitve tega
zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali
lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma
dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu
2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva
mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi
zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega
zakona do dneva vračila.
(5) Subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega
temeljnega dohodka in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev
za njegovo pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za
predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma
za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020,
oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz
dejavnosti za leto 2020, in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh
od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo
zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri
zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno
besedilo).
(6) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz drugega odstavka 88. člena
tega zakona izvaja FURS v skladu z zakonom, ki ureja davčni
postopek.
(7) Če upravičenec vrne izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega
dohodka na podlagi tega člena in je za isto obdobje, za katerega je
prejel izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka,
izpolnjeval pogoje za delno povrnjeni izgubljeni dohodek iz 93.
člena tega zakona, lahko v 30 dneh od vračila izredne pomoči v
obliki mesečnega temeljnega dohodka vloži vlogo preko
informacijskega sistema FURS. FURS izplača delno povrnjeni
izgubljeni dohodek v 15 dneh od prejema vloge.
92. člen
(pogoji dodelitve državne pomoči)
Ukrep iz tega oddelka se izvaja v skladu s točko 3.1 Sporočila
Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020,
str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1,
sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3 in sprememba UL C
218, z dne 2. 7. 2020, str. 3).
2. DELNO POVRNJENI IZGUBLJENI DOHODEK ZA SAMOZAPOSLENE IN
DRUŽBENIKE ZA ČAS TRAJANJA KARANTENE NA DOMU ALI NEMOŽNOSTI IN
OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA
OTROKA
93. člen
(delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja karantene na
domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi
obveznosti varstva otroka)
(1) Upravičenec za delno povrnjeni izgubljeni dohodek, ki zaradi
odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi
višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene
karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti
obiskovanja vrtca ali šole, ne more opravljati dejavnosti in
organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je:
– samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena
ZPIZ-2,
– družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj
zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan
uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in
– kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko
in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega
odstavka 25. člena ZPIZ-2.
(2) V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene
karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti
obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda
osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v
osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in
izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v
odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
(3) Upravičencu iz prvega odstavka tega člena se izgubljeni dohodek
delno povrne, če se odpravi v državo na zelenem ali oranžnem
seznamu v času njegovega odhoda iz Republike Slovenije in mu je ob
prehodu meje pri povratku v Republiki Sloveniji bila odrejena
karantena, ker je bila država uvrščena na rdeči seznam, ali če mu
je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo ali nezmožnosti
opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka
zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine
nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole.
(4) Če je oseba iz prvega odstavka 88. člena tega zakona upravičena
do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za isto
obdobje ni upravičena do povrnitve izgubljenega dohodka po tem
členu.
(5) Delno povrnjeni izgubljeni dohodek iz tega člena je oproščen
plačila vseh davkov in prispevkov.
94. člen
(višina)
Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 eurov za
vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela
zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene
karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti
obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 eurov za 10 dni,
500 eurov za 20 dni in 750 eurov v enem mesecu.
95. člen
(postopek izplačila)
(1) Za povračilo delno izgubljenega dohodka upravičenec iz 93.
člena tega zakona preko informacijskega sistema FURS Slovenije
predloži vlogo, v 30 dneh od vročitve odločbe o karanteni oziroma
pridobitve drugega ustreznega dokazila, da je nastopila druga
zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali
šole, vendar najpozneje do 31. decembra 2020.
(2) FURS za izvajanje nalog v zvezi z povračilom delno izgubljenega
dohodka pridobiva, uporabi in obdeluje podatke iz izdanih odločb o
odrejeni karanteni iz zbirk osebnih podatkov ministrstva,
pristojnega za zdravje. V primeru vloge za povračilo delno
izgubljenega dohoda zaradi druge zunanje objektivne okoliščine
nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole je upravičenec dolžan
priložiti vlogi ustrezno dokazilo o nastanku in trajanju druge
zunanje objektivne okoliščine.
(3) Upravičencu, ki vloži vlogo od 1. oktobra do 31. oktobra 2020
nakaže FURS delno izgubljeni dohodek 10. novembra 2020.
Upravičencu, ki vloži vlogo od 1. novembra do 30. novembra 2020 za
november ali za oktober in november skupaj, FURS nakaže delno
izgubljeni dohodek do 10. decembra 2020. Upravičencu, ki vloži
vlogo od 1. decembra do 31. decembra 2020 za december ali za
december in november ali za december in oktober ali za vse tri
mesece skupaj, nakaže FURS delno izgubljeni dohodek najpozneje do
10. januarja 2021.
(4) Upravičenec iz 93. člena tega zakona predloži vlogo preko
informacijskega sistema FURS.
(5) Delno povrnjen izgubljeni dohodek izplača FURS.
(6) V primeru podaljšanja ukrepov se delno povrnjeni izgubljeni
dohodek izplača tudi v obdobju, ki se določi skladno z drugim
odstavkom 100. člena tega zakona. Za pridobitev pravice do
izplačila delno povrnjenega izgubljenega dohodka v tem obdobju se
smiselno uporabljajo določbe tega člena. FURS delno povrnjeni
izgubljeni dohodek nakaže do desetega dne v mesecu za vloge,
prejete v preteklem mesecu.
(7) Če sta bila upravičencu za isti čas izplačana izredna pomoč v
obliki mesečnega temeljnega dohodka iz 88. člena tega zakona in
delno povrnjeni izgubljeni dohodek iz 93. člena tega zakona, je
upravičenec dolžan vrniti delno povrnjen izgubljeni dohodek.
96. člen
(zagotavljanje sredstev za izplačila delno izgubljenega dohodka
zaradi karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile
zaradi obveznosti varstva otroka)
Sredstva za izplačilo delno izgubljenega dohodka se zagotavljajo v
proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz
proračuna Evropske unije.
97. člen
(pogoji dodelitve državne pomoči)
Ukrep iz tega oddelka se izvaja v skladu s točko 3.1 Sporočila
Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo
gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020,
str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1,
sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3 in sprememba UL C
218, 2. 7. 2020, str. 3).
3. IZVEDBA UKREPA ZAGOTOVITVE ZAŠČITNIH MASK
98. člen
(uporaba zaščitne opreme iz blagovnih rezerv)
(1) Ne glede na prvi odstavek 9. člena Zakona o blagovnih rezervah
(Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 83/12)
lahko minister, pristojen za preskrbo, odloči o uporabi do 5
milijonov zaščitnih mask na zalogi Zavoda za blagovne rezerve za
splošno uporabo, za namene zajezitve širjenja COVID-19 v
podjetjih.
(2) Upravičenci do pridobitve zaščitnih mask iz prejšnjega odstavka
so mikro podjetja z 1 do vključno 4 zaposlenimi, ki se kot pravna
ali fizična oseba, ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.
(3) Kot zaposleni iz prejšnjega odstavka šteje tudi:
– samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja
dejavnost in je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2 in
– družbenik ali delničar gospodarskih družb oziroma ustanovitelj
zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan
uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko
zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2.
(4) Stroški za plačilo uvoznih dajatev in DDV se krijejo iz
proračuna Republike Slovenije.
99. člen
(pogoji dodelitve državne pomoči)
Ukrep iz tega oddelka se izvaja v skladu s pravili de minimis
pomoči.
4. TRAJANJE UKREPOV
100. člen
(trajanje)
(1) Ukrep iz 1. oddelka tega poglavja traja od 1. oktobra do 31.
decembra 2020, ukrep iz 2. oddelka tega poglavja pa od 1. septembra
do 31. decembra 2020.
(2) Vlada lahko najpozneje do 31. decembra 2020 ukrepa iz 1. in 2.
oddelka tega poglavja s sklepom podaljša za obdobje največ šestih
mesecev v primeru podaljšanja učinkovanja ukrepov iz pravnega akta
iz 92. in 97. člena tega zakona.
(3) V primeru podaljšanja ukrepov v skladu s prejšnjim odstavkom se
izplača mesečni temeljni dohodek in delno izgubljen dohodek zaradi
karantene tudi za obdobje, ki se določi skladno s prejšnjim
odstavkom.
VI. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA TER
ZNANOSTI
101. člen
(neposredno financiranje ukrepov na področju vzgoje in
izobraževanja ter znanosti)
Za izvajanje ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja virusa
SARS-CoV-2 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali iz
sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, zagotavlja
financiranje zaščitne opreme in dezinfekcije prostorov za izvajalce
storitev na področju vzgoje in izobraževanja ter znanosti.
102. člen
(oprostitev plačila za vrtec)
(1) Starši, katerih otroci od 1. oktobra 2020 ne obiskujejo vrtca
zaradi odrejene karantene, so za dneve odsotnosti otroka iz vrtca
oproščeni plačila za vrtec. Višino znižanega plačila staršev za
vrtec, ki jim je določena v skladu z odločbo pristojnega centra za
socialno delo, krije proračun Republike Slovenije. Zasebni vrtci,
ki se financirajo v skladu s 34. členom Zakona o vrtcih (Uradni
list RS, št. 100/05-UPB, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 –
ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17; v
nadaljnjem besedilu: ZVrt), so upravičeni do kritja znižanega
plačila staršev za vrtec iz proračuna Republike Slovenije v višini
plačila, ki bi jim bilo določeno, če bi bil otrok vključen v
istovrstni program vrtca, ki izvaja javno službo na območju občine,
v kateri ima zasebni vrtec ali njegova enota sedež.
(2) Sredstva v višini oprostitve plačila staršev za vrtce, ki
izvajajo javno službo, zagotavlja občina ustanoviteljica vrtca
oziroma koncendentka za vse vključene otroke v ta vrtec ne glede na
občino stalnega prebivališča otrok. Ta sredstva se občinam povrnejo
iz proračuna Republike Slovenije.
(3) Zasebni vrtci, ki so financirani v skladu s 34. členom ZVrt,
uveljavljajo znesek v višini oprostitve plačila staršev neposredno
iz proračuna Republike Slovenije.
(4) Staršem se oprostitev plačila za vrtec iz prvega odstavka tega
člena prizna, če vrtcu za otroka predložijo odločbo o odrejeni
karanteni.
(5) Če je vrtec zaradi odrejene karantene za zaposlene uveljavljal
druge interventne ukrepe iz tega zakona, mora v zahtevku za
povrnitev sredstev iz tega člena ta sredstva odšteti.
103. člen
(vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev)
Vrtci dokumentacijo, ki izkazuje odsotnost otroka zaradi odrejene
karantene, hranijo še deset let po prejemu sredstev iz prejšnjega
člena. Če se pri preverjanju upravičenosti do prejema sredstev
ugotovi, da jih je vrtec pridobil v neupravičeni višini, jih mora
vrniti v 30 dneh od poziva državnega organa, ki mu je sredstva
nakazal.
104. člen
(vzgojno-izobraževalno delo na daljavo)
(1) Vzgojno-izobraževalno delo (pouk in druge oblike organiziranega
dela) z učenci, dijaki in študenti v osnovnih šolah, osnovnih šolah
s prilagojenim programom, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok
in mladostnikov s posebnimi potrebami, glasbenih šolah, srednjih in
višjih strokovnih šolah lahko, če je to potrebno za omilitev in
odpravo posledic COVID-19, poteka v obliki izobraževanja na
daljavo. O tem s sklepom odloči minister, pristojen za
izobraževanje.
(2) Z izvajanjem izobraževanja na daljavo iz prejšnjega odstavka se
dosegajo realizacija ur in cilji, določeni z vzgojnoizobraževalnimi
ali študijskimi programi.
105. člen
(sklepi ministra, pristojnega za izobraževanje, znanost in
šport)
(1) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo osnovnošolsko,
osnovno glasbeno, srednješolsko in višješolsko izobraževanje, lahko
minister, pristojen za izobraževanje, če je to potrebno za omilitev
in odpravo posledic COVID-19, s sklepom drugače določi:
1. izvedbo šolskega koledarja,
2. trajanje šolskega in študijskega leta,
3. načine ocenjevanja znanja ter pridobivanja in zaključevanja
ocen,
4. odločanje o napredovanju učencev in dijakov,
5. načine in roke za opravljanje izpitov in drugih obveznosti,
6. roke za izdajo ter razdelitev spričeval in drugih listin,
7. način in roke za opravljanje nacionalnega preverjanja
znanja,
8. način in roke za opravljanje zaključnega izpita in mature,
9. merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v srednje
in višje strokovne šole.
(2) Minister, pristojen za izobraževanje, lahko s sklepom določi
tudi druge ukrepe, ki so nujni za nemoteno delovanje
vzgojno-izobraževalnih zavodov ter varovanje pravic in pravnih
koristi udeležencev izobraževanja.
(3) Minister, pristojen za šport, lahko s sklepom določi upravičene
stroške in minimalni obseg izvedenih programov po pogodbah
sklenjenih z izvajalci letnega programa športa, ki so bili izbrani
na javnem razpisu v letu 2020.
(4) Minister, pristojen za šport, lahko, ne glede na zakon, ki
ureja področje športa, s sklepom sorazmerno razporedi neporabljena
sredstva letnega programa športa na državni ravni med izvajalce
letnega programa športa, ki z računi izkažejo nastale stroške.
(5) Minister, pristojen za znanost, lahko za potrebe raziskav na
področju COVID-19 v letu 2020 s sklepom dovoli Javni agenciji za
raziskovalno dejavnost, da dodatno financira raziskovalne programe,
ki so bili v letu 2020 že izbrani na javnem pozivu in jih je za
financiranje predlagal znanstveni svet Javne agencije za
raziskovalno dejavnost.
106. člen
(prilagoditev osnovnošolskega izobraževanja odraslih)
Ne glede na določbe drugih predpisov se, če je to potrebno za
omilitev in odpravo posledic COVID-19, za področje izvajanja
osnovne šole za odrasle smiselno uporabljata 104. in 105. člen tega
zakona.
107. člen
(praktično usposabljanje z delom in opravljanje drugih oblik
vzgojno-izobraževalnega dela)
(1) Če zaradi posledic COVID-19 dijakom in vajencem v zaključnih
letnikih ni bilo omogočeno praktično usposabljanje z delom pri
delodajalcih, se jim to prizna kot opravljeno, če imajo zaključene
pozitivne ocene pri vseh strokovnih modulih v zaključnem
letniku.
(2) Če zaradi okoliščin iz prejšnjega odstavka dijakom in vajencem
ni bilo omogočeno opravljanje drugih oblik vzgojno-izobraževalnega
dela, se jim te priznajo kot opravljene.
108. člen
(vpis na visokošolskih zavodih za študijsko leto
2021/2022)
(1) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo izvedbo
prijavno-sprejemnih postopkov za vpis, se v prijavno-sprejemnih
postopkih za vpis za študijsko leto 2021/2022 na visokošolskih
zavodih v Republiki Sloveniji prijave za vpis in vsa k prijavi
zahtevana dokazila vlagajo po elektronski poti preko
informacijskega sistema eVŠ, če je identiteto vložnika mogoče
ugotoviti. Pristojni organ visokošolskega zavoda je dolžan
pridobiti in preveriti dokazila, potrebna za prijavo za vpis in
priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja, kot
je določeno s predpisi, ki urejajo dokazila o izpolnjevanju vpisnih
pogojev in dokumentacijo, ki mora biti priložena vlogi za
priznavanje izobraževanja.
(2) V postopkih uveljavljanja pravic ali obveznosti kandidatov iz
prejšnjega odstavka komunikacija poteka pisno ali prek
informacijskega sistema eVŠ. Šteje se, da je dokument kandidatu
vročen drugi delovni dan po dnevu objave dokumenta v informacijskem
sistemu eVŠ oziroma peti delovni dan v primeru odpreme po
pošti.
VII. ZAČASNI UKREP PRI IZVRŠEVANJU KAZENSKIH
SANKCIJ
109. člen
(omejitev ali zadržanje izvajanja pravic in pravnih
koristi)
(1) Direktor zavoda lahko odredi, da se začasno, dokler je to nujno
potrebno, da se prepreči širjenje virusne okužbe SARS-CoV-2, v
skladu s priporočili NIJZ, omeji ali zadrži izvajanje pravic in
pravnih koristi vseh zaprtih oseb v zavodu, kot so na primer: odhod
na delo, sprejemanje paketov, podeljevanje ugodnosti in namenskih
izhodov.
(2) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ta
ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.
VIII. UKREPI S PODROČJA KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN
PREHRANE
110. člen
(postavitev objektov za kmetijsko pridelavo)
(1) Ne glede na 3.č člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni
list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16,
27/17 – ZKme-1D in 79/17; v nadaljnjem besedilu: ZKZ), 45. člen
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih
(Uradni list RS, št. 27/16; v nadaljnjem besedilu: ZKZ-E) in
prostorske akte lokalnih skupnosti je za povečanje kmetijske
pridelave v Republiki Sloveniji na kmetijskih zemljiščih z
boniteto, nižjo od 35, dopustno postaviti rastlinjak, ki omogoča
pridelavo hrane, ima površino do 1 ha in gre za objekt, če je kot
celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov,
ki urejajo splošno varnost proizvodov.
(2) Če na zemljišču že stoji rastlinjak, je ne glede na 3.č člen
ZKZ, 45. člen ZKZ-E in prostorske akte lokalnih skupnosti za
povečanje kmetijske pridelave v Republiki Sloveniji na kmetijskih
zemljiščih z boniteto, nižjo od 35, dopustno postaviti rastlinjak,
ki omogoča pridelavo hrane, ima površino do 3 ha in gre za objekt,
če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz
predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov.
(3) Ne glede na predpise, ki urejajo posege v okolje, za katere je
treba izvesti presojo vplivov na okolje, in ne glede na ostale
predpise, ki pogojujejo izvedbo presoj vplivov na okolje, se za
rastlinjake, ki so objekt, če je kot celota dan na trg kot
proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno
varnost proizvodov, in ki ne obsegajo več kot 1 ha, teh določb, ne
uporablja. Če na zemljišču že stoji rastlinjak, se za postavitev
dodatnega rastlinjaka, ki je objekt, če je kot celota dan na trg
kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo
splošno varnost proizvodov, in ima površino do 3 ha, določb
predpisov, ki urejajo posege v okolje, za katere je treba izvesti
presojo vplivov na okolje in določb ostalih predpisov, ki
pogojujejo izvedbo presoj vplivov na okolje, ne uporablja.
(4) Ne glede na določbe Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list
RS, št. 37/18 in 80/20 – ZIUOOPE) se vsi rastlinjaki, ki so objekt,
če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz
predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, štejejo med
enostavne objekte.
(5) Vsi rastlinjaki iz tega člena, ki so objekti, če so kot celota
dani na trg kot proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve iz predpisov, ki
urejajo splošno varnost proizvodov, se morajo uporabljati le v
kmetijske namene oziroma morajo omogočiti pridelavo hrane.
(6) Določbe tega člena se uporabljajo do 31. decembra 2021.
(7) Nadzor nad uporabo rastlinjakov po tem členu izvaja kmetijska
inšpekcija.
111. člen
(ukrepi s področja namakanja in postavitev objektov za kmetijsko
pridelavo)
(1) Vloge za predhodni postopek presoje posegov v okolje,
predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se
predlaga uvedba namakalnega sistema, postavitev naprav in opreme za
trajne nasade ali postavitev rastlinjaka, ki je objekt, če je kot
celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov,
ki urejajo splošno varnost proizvodov, na območjih varovanj in
omejitev po posebnih predpisih, se obravnavajo prednostno.
(2) Ne glede na 153. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št.
67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14,
56/15 in 65/20) se vloge za izdajo vodnega soglasja in vodnega
dovoljenja za izgradnjo namakalnega sistema in rastlinjakov
obravnavajo prednostno.
(3) Določbe tega člena se uporabljajo do 31. decembra 2021.
112. člen
(ukrepi s področja izkoriščanja geotermalne energije v
rastlinjakih)
(1) Pobude za posebno rabo vode za potrebe ogrevanja in podobno, če
se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, za vse
rastlinjake, namenjene za kmetijsko pridelavo hrane, ki izkoriščajo
zaprt reinjekcijski sistem izkoriščanja geotermalne vode, se
obravnavajo prednostno.
(2) Če v 30 dneh od podane pobude iz prejšnjega odstavka ni podan
poziv k njeni dopolnitvi oziroma podano obvestilo s strani
ministrstva, pristojnega za vode, glede teka postopka za podelitev
koncesije, se lahko ne glede na zakon, ki ureja vode, posebna raba
vode iz prejšnjega odstavka začasno izvaja, vendar najdlje do 31.
decembra 2024. V času do 31. decembra 2024 mora vlagatelj iz
prejšnjega odstavka pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi, ki
urejajo vode, sicer se posebna raba vode iz tega člena ne sme več
izvajati.
(3) Za reinjekcijske vrtine, ki so v celoti oziroma v pretežnem
delu namenjene za pridelavo, predelavo ali trženje kmetijskih
proizvodov, se sofinancirajo stroški izdelave vrtin iz sredstev
podnebnega sklada.
(4) Za rastlinjake, v povezavi z reinjekcijskimi vrtinami iz tega
člena, ki izkoriščajo geotermalni vir energije, je obvezno, da se
ob vzpostavitvi geotermalne infrastrukture, najpozneje do 31.
decembra 2024, priključijo na zaprt reinjekcijski sistem
izkoriščanja geotermalne energije, sicer se posebna raba vode iz
tega člena ne sme več izvajati.
(5) V rastlinjakih, v povezavi z reinjekcijskimi vrtinami iz tega
člena, ki izkoriščajo geotermalni vir energije, morajo investitorji
slediti proizvodnji z nizkimi ogljičnimi izpusti.
(6) Pobude iz prvega odstavka tega člena se vložijo najpozneje v
šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(7) Javni razpis objavi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v
soglasju z ministrstvom, pristojnim za okolje. Vloge za dodelitev
finančnega nadomestila iz tega člena se vloži na Agencijo Republike
Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
(8) Vlada predpiše podrobnejši postopek in podrobnejše pogoje za
dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena.
(9) Pomoč za naložbe v reinjekcijske vrtine se dodeli v skladu z
Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o
razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem
sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo
členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193
z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije
(EU) 2019/289 z dne 19. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št.
702/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in
gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim
trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske
unije (UL L št. 48 z dne 20. 2. 2019, str. 1) in Smernicami
Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju
ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C št. 204 z dne 1.
7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjenimi z Obvestilom Komisije o
spremembi Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in
gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL
C št. 403 z dne 9. 11. 2018, str. 10).
(10) Ukrep iz tretjega in sedmega odstavka tega člena velja do 31.
decembra 2021.
113. člen
(nabava kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih)
(1) Ne glede na predpise, ki urejajo zeleno javno naročanje, javni
zavod, če vrednost javnega naročila na letni ravni ne presega
vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju
v Uradnem listu Evropske unije, nabavi najmanj 50? odstotkov
pridelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Republike
Slovenije glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov
in živil.
(2) Ne glede na predpise, ki urejajo zeleno javno naročanje, javni
zavod, če vrednost javnega naročila na letni ravni ne presega
vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju
v Uradnem listu Evropske unije, nabavi najmanj 50? odstotkov
predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Republike
Slovenije glede na celotno nabavo predelanih kmetijskih pridelkov
in živil, pri čemer morajo biti vse faze pridelave in predelave
opravljene v Republiki Sloveniji.
(3) Nabava kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih iz tega
člena se izvaja do 31. decembra 2021.
114. člen
(finančna pomoč zaradi COVID-19)
(1) Kmet, ki je na dan, ko mu je potrjena okužba z virusom
SARS-CoV-2, v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti na podlagi 17. člena
ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjuje pogojev za
obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi
zavarovalni podlagi, je upravičen do finančne pomoči za čas
trajanja nezmožnosti za delo.
(2) Višina finančne pomoči iz prejšnjega odstavka je na mesec enaka
dejanskemu strošku v zvezi z nadomestitvijo dela na kmetiji, vendar
ne več kot 80? odstotkov minimalne plače za delo s polnim delovnim
časom v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo.
(3) Vloga za dodelitev finančne pomoči iz tega člena, vključno z
dokazili, se v enem mesecu od konca upravičene odsotnosti zaradi
COVID-19 vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in
razvoj podeželja, ki po uradni dolžnosti pridobi, uporabi in
obdeluje potrebne podatke, vključno z osebnimi podatki, iz zbirk
podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Predloga obrazca za uveljavljanje ukrepa iz tega člena je dostopna
na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(4) Do finančne pomoči iz tega člena ni upravičena oseba:
– ki do dneva uveljavitve tega zakona ni vpisana v register
kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo,
ali v evidenco ribičev – fizičnih oseb in opravlja dejavnost
gospodarskega ribolova;
– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih
obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih
pobira davčni organ, če ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle
davčne obveznosti.
(5) Finančna pomoč iz tega člena se odobri v skladu z Uredbo
Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi
členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de
minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013,
str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/316 z dne
21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1408/2013 o uporabi
členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de
minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 51I z dne 22. 2. 2019, str.
1).
(6) Vloge iz tega člena se lahko vlagajo do 31. decembra 2021.
115. člen
(finančno nadomestilo za ekstrakcijo hmelja)
(1) Nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo hmelj, se
financira ekstrakcija hmelja v hmeljev ekstrakt, če je prišlo do
vsaj 20 odstotnega padca odkupa hmelja v sektorju hmelja glede na
povprečje zadnjih treh let.
(2) Vloga za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena se
vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj
podeželja.
(3) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v obliki plačila
dejanskih stroškov ekstrakcije hmelja.
(4) Vlada podrobneje predpiše postopek in podrobnejše pogoje za
dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena, in sicer
upravičence in pogoje za pridobitev pomoči, upravičene stroške ter
višino in način izračuna finančnega nadomestila iz tega člena.
(5) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli po pravilih o
dodeljevanju pomoči de minimis in v skladu z Uredbo Komisije (EU)
št. 1407/2013, z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108
Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št.
35 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo
Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU)
št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o
spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene
veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 21 z dne 7. 7.
2020, str. 3).
(6) Vloge iz tega člena se lahko vlagajo do 31. decembra 2021.
116. člen
(začasni ukrepi na področju fitofarmacevtskih sredstev)
(1) Veljavnost izkaznic o usposabljanju za ravnanje s
fitofarmacevtskimi sredstvi se podaljša za šest mesecev po preteku
veljavnosti izkaznice oziroma za čas trajanja interventnih ukrepov
v zvezi s COVID-19, če je onemogočeno ali bistveno oteženo
izvajanje usposabljanj.
(2) Veljavnost potrdil in znakov o pravilnem delovanju naprav za
nanašanje s fitofarmacevtskimi sredstvi se podaljša za šest mesecev
po preteku njihove veljavnosti oziroma za čas trajanja interventnih
ukrepov v zvezi s COVID-19, če je onemogočeno ali bistveno oteženo
izvajanje pregledov naprav.
117. člen
(ukrepi na področju odobrenih obratov, ki proizvajajo živila
živalskega izvora za javno potrošnjo)
(1) Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin lahko v
primeru izpada kadrovskih zmogljivosti zaradi posledic COVID-19 pri
obratih za zakol živali, ki zakoljejo do največ 1000 GVŽ letno,
določi urnik izvajanja pregledov živali pred in po zakolu (»ante«
in »post mortem« pregledi).
(2) Ukrep iz tega člena se izvaja do 31. decembra 2021.
118. člen
(splošni ukrepi glede poslovanja s strankami na delovnem
področju ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano)
(1) Predpisana izobraževanja oziroma usposabljanja z delovnega
področja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, se lahko zaradi preprečitve okužbe s COVID-19 opravljajo
tudi preko elektronskih medijev oziroma
spleta.
(2) Vloge za registracije fitofarmacevtskih sredstev se lahko
pošiljajo v elektronski obliki ne glede na to, ali so podpisane z
varnim elektronskim podpisom.
(3) Določbe tega člena se uporabljajo do 31. decembra 2021.
IX. UKREPI NA PODROČJU INFRASTRUKTURE
119. člen
(nadomestila za izvajalce občasnega prevoza)
(1) Za ohranjanje delovnih mest in izvajanje občasnih prevozov na
podlagi 55. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list
RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo in 67/19; v nadaljnjem
besedilu: ZPCP-2) so pravne osebe ali samostojni podjetniki
posamezniki, registrirani v Republiki Sloveniji, ki so imetniki
licence Skupnosti za prevoz potnikov (v nadaljnjem besedilu:
imetniki licence Skupnosti), ki izvajajo prevoz potnikov
(standardna klasifikacija dejavnosti Statističnega urada Republike
Slovenije 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet in
49.310 Mestni in primestni kopenski potniški promet), upravičeni do
nadomestila stroškov, ki so jih imeli, ker od 16. marca 2020 do 11.
maja 2020 niso izvajali prevozov.
(2) Nadomestilo stroškov imetnika licence Skupnosti zaradi
razglasitve epidemije in njenih posledic se izračuna na podlagi
števila avtobusov z licenco Skupnosti za izvajanje prevozov
potnikov, ki jih je imel imetnik licence Skupnosti v lasti ali
uporabi na dan 16. marca 2020. Nadomestilo stroškov, do katerega je
upravičen, znaša 33,30 eurov na avtobus na dan, pri čemer se v
marcu 2020 upošteva osem dni, v aprilu 2020 18 dni in v maju 2020
deset dni.
(3) Za potrebe izplačil nadomestil stroškov in izvajanja nadzora
nad izplačili, mora imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja
pravico do nadomestila stroškov, predložiti ministrstvu,
pristojnemu za promet, naslednje podatke:
– dolgo ime imetnika licence Skupnosti,
– kratko ime imetnika licence Skupnosti,
– naslov,
– naselje,
– pošta,
– matična številka,
– davčna številka,
– številka transakcijskega računa,
– registrske številke avtobusov, za katere uveljavlja imetnik
licence Skupnosti nadomestilo stroškov.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena imetnik licence Skupnosti
ni upravičen do nadomestila stroškov za avtobuse, s katerimi izvaja
gospodarsko javno službo javni linijski prevoz potnikov v notranjem
cestnem prometu, in avtobuse, starejše od 20 let.
(5) Za potrebe izplačil nadomestil stroškov in izvajanja nadzora
nad izplačili ministrstvo, pristojno za promet, brezplačno
pridobiva podatke o dejavnosti imetnika licence Skupnosti in
njegovih delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od
ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
FURS in Uprave Republike Slovenije za javna plačila, in sicer:
– osebno ime zaposlenega,
– EMŠO,
– zavarovalno podlago,
– podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih ter
– podatke o transakcijah imetnika licence Skupnosti.
120. člen
(nadomestila za izvajalce mestnega prevoza)
(1) Za ohranjanje delovnih mest in izvajanje prevozov potnikov na
podlagi šestega odstavka 53. člena ZPCP-2 so imetniki licence
Skupnosti, ki izvajajo prevoz potnikov (standardna klasifikacija
dejavnosti Statističnega urada Republike Slovenije 49.391
Medkrajevni in drug cestni potniški promet in 49.310 Mestni in
primestni kopenski potniški promet), upravičeni do nadomestila
stroškov, ki so jih imeli v času veljavnosti Odloka o začasni
prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Republiki
Slovenji (Uradni list RS, št. 24/20, 54/20 in 65/20), ker od 16.
marca 2020 do 11. maja 2020 niso izvajali prevoza potnikov.
(2) Nadomestilo stroškov imetnika licence Skupnosti zaradi
razglasitve epidemije in njenih posledic se izračuna na podlagi
števila avtobusov z licenco Skupnosti za izvajanje prevozov
potnikov v mestnem prometu, ki jih je imel imetnik licence
Skupnosti v lasti ali uporabi na dan 16. marca 2020. Nadomestilo
stroškov, do katerega je upravičen, znaša 79,30 eurov na avtobus na
dan, pri čemer se v marcu 2020 upošteva 15 dni, v aprilu 2020 25
dni in v maju 2020 10 dni. Nadomestilo stroškov upošteva zmanjšano
amortizacijo avtobusa na 20 letno obdobje, stroške, ki jih ima
imetnik licence Skupnosti z vzdrževanjem avtobusov v času
veljavnosti omejitev, stroške voznikov, ki niso upoštevani v Zakonu
o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (Uradni list
RS, št. 36/20, 49/20 – ZIUZEOP, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 –
ZIUOOPE).
(3) Za potrebe izplačil nadomestil stroškov in izvajanja nadzora
nad izplačili imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja pravico do
nadomestila stroškov, predloži ministrstvu, pristojnemu za promet,
naslednje podatke:
– dolgo ime imetnika licence Skupnosti,
– kratko ime imetnika licence Skupnosti,
– naslov,
– naselje,
– pošta,
– matična številka,
– davčna številka,
– številka transakcijskega računa,
– registrske številke avtobusov, za katere uveljavlja imetnik
licence Skupnosti nadomestila stroškov, in
– prihodke iz prodaje vozovnic po mesecih za leti 2019 in 2020, za
katere imetnik licence Skupnosti uveljavlja nadomestilo
stroškov.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena imetnik licence Skupnosti
ni upravičen do nadomestila stroškov za avtobuse, starejše od 20
let.
(5) Za potrebe izplačil nadomestil stroškov in izvajanja nadzora
ministrstvo, pristojno za promet, brezplačno pridobiva podatke o
dejavnosti imetnika licence Skupnosti in njegovih delavcih na
začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, FURS in Uprave
Republike Slovenije za javna plačila, in sicer:
– osebno ime zaposlenega,
– EMŠO,
– zavarovalno podlago,
– podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih in
– podatke o transakcijah imetnika licence Skupnosti.
121. člen
(državne pomoči)
Nadomestila za izvajalce občasnega prevoza iz 119. člena tega
zakona se dodeljujejo v skladu s točko 3.1 Sporočila Komisije
Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob
izbruhu COVID- 19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1,
sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1, sprememba UL C
št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 218 z dne
2. 7. 2020, str. 3). Nadomestila za izvajalce mestnega prevoza iz
prejšnjega člena se zagotavljajo v skladu z Uredbo (ES) št.
1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o
javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o
razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L
št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 1).
122. člen
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil
povračil stroškov)
(1) Imetnik licence Skupnosti, ki uveljavi nadomestilo stroškov za
avtobus, mora ministrstvu, pristojnemu za promet, omogočiti
administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih
obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora ministrstvo,
pristojno za promet, omogočiti vpogled v računalniške programe,
listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih
obveznosti delodajalca lahko ministrstvo, pristojno za promet,
neposredno od imetnika licence Skupnosti pridobiva dokazila in
listine, iz katerih je razviden obseg izvajanja dejavnosti in
vožnje posameznih avtobusov ter voznikov.
(3) Podatki, ki jih pridobi ministrstvo, pristojno za promet, na
podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo
pa se tri leta po pridobitvi.
(4) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki
blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo
poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega
gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
123. člen
(priznanje stroškov izvajalcem javnega potniškega
prometa)
(1) Izvajalcem javnega linijskega prevoza potnikov v medkrajevnem
in mestnem prometu, posebnega linijskega prevoza potnikov ter
železniškega prevoza potnikov v notranjem prometu se priznajo
stroški, ki nastanejo zaradi izvajanja priporočil NIJZ, z namenom
preprečevanja širitve COVID-19 za:
– zaščitno opremo za voznike in spremljevalno osebje na
vozilih,
– razkužilna sredstva za opremljanje vozil,
– čistilna sredstva za čiščenje vozil.
(2) Minister, pristojen za promet, predpiše število zaščitne opreme
za voznike in spremljevalno osebje na dan, količine razkužilnih
sredstev za opremljanje vozil, ki se prizna na vozilo na dan in
količino razkužilnih sredstev na vozilo na dan.
(3) Določbe tega člena se uporabljajo do 31. decembra 2020 z
možnostjo podaljšanja za največ tri mesece.
124. člen
(financiranje)
Sredstva za ukrepe iz tega poglavja se zagotavljajo v proračunu
Republike Slovenije in ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna
Evropske Unije.
125. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega poglavja opravlja
Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo v skladu s
predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
PETI DEL
KAZENSKE DOLOČBE
126. člen
(kazenske določbe na področju delnega povračila nadomestila za
začasno čakanje na delo)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki:
– ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek
75. člena),
– izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi
odstavek 76. člena),
– v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem
odredi nadurno delo ali ne obvesti ZRSZ, če delavca pozove, da se
vrne na delo (drugi in tretji odstavek 76. člena).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki
zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec
posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
127. člen
(kazenske določbe na področju nadomestil plač zaradi odrejene
karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi
obveznosti varstva)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec,
ki:
– izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi
odstavek 63. člena),
– ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora ZRSZ (66.
člen).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki
zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega
odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba
delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec
posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Za prekršek iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči
globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe,
določene s tem zakonom.
128. člen
(kazenske določbe s področja infrastrukture)
Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje imetnik licence
Skupnosti, ki uveljavlja nadomestilo stroškov za avtobuse v skladu
s prvim odstavkom 119. člena in prvim odstavkom 120. člena tega
zakona za avtobuse, za katera je pridobil nadomestila iz drugih
virov ali je z njimi izvajal prevoze v mesecu, za katerega
uveljavlja nadomestila.
ŠESTI DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
129. člen
(prenehanje uporabe in veljavnosti)
(1) Zakon o enotni ceni knjige (Uradni list RS, št. 11/14) se od
uveljavitve tega zakona do 30. aprila 2022 ne uporablja.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– 35. člen Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val
COVID-19 (Uradni list RS, št. 98/20),
– 8. člen, besedilo », ukrep iz 8. člena tega zakona pa od 1.
junija 2020 do 31. decembra 2020« iz 9. člena in druga alineja
prvega odstavka 57. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev
in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št.
80/20),
– Odredba o začasnem ukrepu prepustitve nastanitvenih objektov
zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19
(Uradni list RS, št. 95/20),
– poglavje VII.a in 19.a člen Pravilnika o pogojih, ki jih morajo
izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju
laboratorijske medicine (Uradni list RS, št. 64/04, 1/16, 56/19 in
131/20).
130. člena
(podzakonski akt)
Minister, pristojen za promet, izda predpis iz drugega odstavka
123. člena tega zakona v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
131. člen
(podaljšanje ukrepa zagotovitve dodatne likvidnosti
gospodarstvu)
(1) V Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za
omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20) se
v 5. členu v prvem odstavku v točki a) datum »31. decembra 2020«
nadomesti z datumom »30. junija 2021«.
(2) V 7. členu se v tretjem odstavku besedilo v oklepaju spremeni
tako, da se glasi: »UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1,
sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1, sprememba UL C
št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL C 218, 2. 7. 2020,
str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1; v
nadaljnjem besedilu: Začasni okvir«.
132. člen
Vlada lahko ukrep iz 35. člena Zakona o interventnih ukrepih za
omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS,
št. 80/20) s sklepom podaljša največ za obdobje dvanajstih
mesecev.
133. člen
(začetek uporabe)
Določbe 110., 111. in 113. člena tega zakona se začnejo uporabljati
1. januarja 2021.
134. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.