www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM – Uporaba Uredbe-davčna (VIII Ips 26/2022) (22.02.2023)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>VRHOVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
VS, številka: VIII Ips 26/2022</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
29.11.2022</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style='text-align:center'>
<b><span style=
'font-size:14.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>POVRAČILA
STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM – Uporaba Uredbe-davčna</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Višina povračil stroškov v zvezi
z delom mora biti urejena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Če takšne kolektivne pogodbe ni, se uporabi podzakonski predpis, ki
ureja te stroške. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in
drugih dohodkov iz delovnega razmerja sicer ni podzakonski predpis,
predviden v drugem odstavku 130. člena ZDR-1, saj gre za predpis iz
davčnega področja, vendar se glede na procesni položaj v obravnavni
zadevi vseeno uporabi kot relevantna pravna podlaga za določitev
višine potnih stroškov. Namreč za toženo stranko ni niti veljavne
kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti niti morebitne primerljive
in zato uporabljive druge kolektivne pogodbe, prav tako pa ni
neposredno uporabljivega podzakonskega predpisa. Navedena Uredba pa
kot podzakonski predpis, sicer iz davčnega področja, kljub vsemu
omogoča določitev višine stroškov v zvezi z delom, do katerih je
bila tožnica upravičena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Revizija se
zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>II. Tožena stranka krije sama
svoje stroške revizijskega postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Sodišče prve stopnje je med
drugim ugodilo tožničinemu zahtevku, ki se je nanašal na stroške
prevoza na službenih poteh za mesece maj, junij, julij in september
2018 in dnevnic za maj in junij 2018. Glede na to, da je tožena
stranka v postopku uveljavljala pobotni ugovor, je najprej
ugotovilo obstoj teh terjatev (tretja, četrta, peta in šesta
alineja, sedma in osma alineja točke I.b izreka) ter jih nato
naložilo v plačilo toženi stranki (druga, tretja, četrta, peta,
šesta in sedma alineja točke III.b izreka), saj je ugotovilo, da ne
obstajajo terjatve tožene stranke, ki jih je ta uveljavljala v
pobot tožničinim terjatvam iz naslova stroškov prevoza na službenih
poteh in dnevnic. Sodišče prve stopnje je sicer odločalo še o
večjem številu drugih denarnih zahtevkov (glede plačila za nadurno
delo in stroškov prehrane ter o pobotnem ugovoru tožene stranke iz
naslova plačila preveč plačane odpravnine, glede stroškov prevoza
na delo in stroškov prehrane, glede nadomestila za letni dopust in
plače oziroma nadomestila plače), vendar je predmet revizijske
presoje le višina ugotovljenih in prisojenih zneskov iz naslova
stroškov prevoza na službenih poteh in dnevnic.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>2. Sodišče druge stopnje je
zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper odločitev prvostopenjskega
sodišča o stroških prevoza na službenih poteh in dnevnicah ter v
tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Vrhovno sodišče je na predlog
tožene stranke s sklepom VIII DoR 17/2022 z dne 15. 3. 2022
dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je sodišče pravilno
uporabilo materialno pravo, ko je pri določitvi višine povračila
stroškov prevoza za službeno potovanje in dnevnic upoštevalo
določbe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih
dohodkov iz delovnega razmerja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>4. Tožena stranka vlaga
dopuščeno revizijo zoper pravnomočno odločitev o stroških prevoza
na službenih poteh in dnevnicah. Navaja, da sta sodišči zmotno
razlagali določbo 130. člena Zakon o delovnih razmerjih (Uradni
list RS, št. 21/2013 in nadalj.; ZDR-1). Delodajalec lahko na
podlagi internega akta sam določi višino povračil stroškov v zvezi
z delom, če ga ne zavezuje nobena kolektivna pogodba oziroma
podzakonski predpis. Uredba ureja stroške le z vidika davčne
obravnave, ne pa z vidika priznavanja in urejanja delovnopravnih
pravic. Tako je urejen maksimalen znesek stroškov, ki je še
neobdavčen. Vztraja, da bi moralo sodišče upoštevati njen
pravilnik, podrejeno pa, da bi moralo sodišče uporabiti primerljive
kolektivne pogodbe. Za odločanje o povrnitvi stroškov prevoza na
službenih poteh naj bi bila uporabna edino Kolektivna pogodbo
dejavnosti bančništva Slovenije (Ur. l. RS, št. 5/11 in nadalj.),
ki naj bi bila primerljiva glede na dejavnost, ki jo opravlja
tožena stranka (pisarniško intelektualno delo oziroma pravno
svetovanje), v primeru dnevnic pa naj bi bile primerljive
Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije, Kolektivna
pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, Kolektivna
pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije, Kolektivna
pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin
Slovenije ter Kolektivna pogodba tekstilne, oblačilne, usnjarske in
usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>5. Tožnica na revizijo ni
odgovorila.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Revizija ni
utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>7. Revizija je izredno pravno
sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi
odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano
sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih
vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člena
ZPP).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>8. V tej zadevi je sporna višina
povračil stroškov prevoza na službenih poteh in dnevnic, do katerih
je bila upravičena tožnica. Zahtevala je, da se ji ti stroški
izplačajo glede na določbe Uredbe o davčni obravnavi povračil
stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. l. RS, št.
140/2006 in nadalj.; Uredba), ker ji je tožena stranka te stroške
izplačevala v nižjih zneskih od tistih, ki so navedeni v Uredbi.
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje navajala,
da je stroške obračunavala in izplačevala glede na določila svojega
internega splošnega akta – pravilnika, saj zanjo ne velja nobena
kolektivna pogodba dejavnosti niti podzakonski predpis. Zatrjevala
je, da Uredba kot davčni predpis ne more biti podlaga za določanje
višine povračil stroškov v zvezi z delom. V pritožbi (in v
reviziji) je te navedbe ponovila in podrejeno navedla tudi, da bi,
v kolikor bi sodišče štelo, da pravilnik ni uporabljiv, moralo
upoštevati primerljive kolektivne pogodbe. Po njenem pritožbenem
zatrjevanju naj bi bili glede na dejavnost, ki jo opravlja
(intelektualno delo oziroma pravno svetovanje), najbolj primerljivi
Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije in Kolektivna
pogodba grafične dejavnosti, v nadaljevanju pa se je sklicevala
tudi na Kolektivno pogodbo tekstilne, oblačilne, usnjarske in
usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije in Kolektivno pogodbo
gradbenih dejavnosti ter v zvezi z dnevnicami še na Kolektivno
pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, Kolektivno
pogodbo za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije in
Kolektivno pogodbo za dejavnosti pridobivanja in predelave
nekovinskih rudnin Slovenije.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>9. Sodišči prve in druge stopnje
sta tožničinem zahtevku ugodili ob upoštevanju višine povračil
stroškov, ki izhajajo iz Uredbe, ker za toženo stranko ni veljala
nobena kolektivna pogodba dejavnosti, in ker podzakonskega akta, ki
bi bil sprejet z namenom urejanja te problematike, ni.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>10. Po 130. členu ZDR-1 mora
delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med
delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih
ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju
(prvi odstavek). Če višina povračila stroškov v zvezi z delom ni
določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določi s
podzakonskim aktom (drugi odstavek).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>11. Iz zakonske ureditve izhaja,
da mora biti višina povračil stroškov v zvezi z delom primarno
urejena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Šele če takšne
kolektivne pogodbe ni, se kot pravna podlaga uporabi podzakonski
akt. Omenjeni podzakonski akt, ki ga predvideva drugi odstavek 130.
člena ZDR-1, pa ni Uredba. Ta namreč ni bila sprejeta z namenom
določitve višine povračil stroškov v zvezi z delom. Revizija torej
izhaja iz pravilnega stališča, da Uredba ne more predstavljati
neposrednega pravnega vira ureditve pravice do povrnitve stroškov v
zvezi z delom iz 130. člena ZDR-1, saj je izrecni namen njenega
urejanja v davčni obravnavi teh stroškov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>12. Nadalje je pomembno, da
tožena stranka ni imela pravne podlage, da je s pravilnikom
določila nižje zneske povračila stroškov prevoza na službenih poteh
in dnevnic, kot so določeni v Uredbi. Določitev višine stroškov je
namreč prepuščena kolektivnemu dogovarjanju, zaradi česar
delodajalec ne more z enostranskim aktom prosto določati nižjih
zneskov povračil, kot jih določajo kolektivne pogodbe. Zato
revizijske navedbe, da je tožena stranka tožnici te stroške
pravilno izplačala v višini, določeni s pravilnikom, niso
utemeljene.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>13. Pravilno izhodišče za
določitev višine povračil stroškov je torej uporaba kolektivne
pogodbe na ravni dejavnosti, ki velja za delodajalca. V situaciji,
ko tudi posebnega podzakonskega akta, ki ga določa drugi odstavek
130. člena ZDR-1, ni (kot v tem primeru), lahko podrejeno pride v
poštev uporaba primerljive kolektivne pogodbe, če ta sploh obstaja
oziroma če jo je po relevantnih kriterijih primerljivosti mogoče
ugotoviti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>14. Tožena stranka se je šele v
pritožbi sklicevala na to, da bi bila zanjo najbolj primerljiva
Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (ki za
priznavanje stroškov v zvezi z delom napotuje na kolektivno pogodbo
pri delodajalcu ali njegov splošni akt) in nekatere druge
kolektivne pogodbe. Sodišče druge stopnje teh navedb utemeljeno ni
upoštevalo, saj se je tožena stranka glede kriterija primerljivosti
sklicevala zgolj na dejstvo, da opravlja predvsem intelektualno
delo ali pravno svetovanje. Kolektivna pogodba dejavnosti
bančništva Slovenije velja za vse delavce, zaposlene pri
delodajalcih, ki so člani Združenja bank Slovenije (2. in 3. člen),
torej intelektualno delo ali pravno svetovanje ne more biti
kriterij za ugotovitev primerljivosti. Tožena stranka tudi ni
navedla drugih podatkov za morebitno primerljivost. Prav tako ni
navedla svojih glavnih dejavnosti, ki so lahko bistvene za
(primerljivo) uporabo vseh ostalih kolektivnih pogodb, na katere se
sklicuje v reviziji.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>15. V nastali situaciji se je
sodišče druge stopnje utemeljeno oprlo na Uredbo, ki je v
odsotnosti kolektivne pogodbe dejavnosti, ustreznega podzakonskega
akta in primerljive kolektivne pogodbe dejavnosti edini podzakonski
akt (ki, čeprav z drugim namenom, vendarle ureja tudi povračilo
stroškov iz delovnega razmerja), na podlagi katerega je mogoče
delavcu določiti višino povračil stroškov v zvezi z delom, do
katerih je sicer upravičen že na podlagi same zakonske določbe
prvega odstavka 130. člena ZDR-1.<a href="#_edn1" name="_ednref1"
title="" id="_ednref1"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><b><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[i]</span></b></span></span></a></span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>16. Odgovor na dopuščeno
revizijsko vprašanje se glasi, da je sodišče pravilno uporabilo
materialno pravo, ko je v okoliščinah konkretne zadeve pri
določitvi višine povračila stroškov prevoza na službeno potovanje
in dnevnic upoštevalo določbe Uredbe o davčni obravnavi povračil
stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>17. Ker je bila revizija tožene
stranke neutemeljena, jo je revizijsko sodišče zavrnilo in potrdilo
sodbo sodišča druge stopnje (378. člen ZPP).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>18. Odločitev o revizijskih
stroški temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožena
stranka z revizijo ni uspela, krije sama svoje stroške revizijskega
postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>19. Vrhovno sodišče je odločalo
v senatu, ki je razviden iz uvoda te sodbe. Odločitev je sprejelo
soglasno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<u><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:navy'>Področje: ZDR-1,
Ostalo</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
<div><br clear="all" />
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<div id="edn1">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref1" name="_edn1" title="" id="_edn1"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size: 11.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:11.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[i]</span></span></span></span></a>
<span style=
'font-size:11.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>Kljub temu, da
je bil izrecni namen Uredbe le v davčni obravnavi stroškov v zvezi
z delom, pa so jo ob odsotnosti ustreznega podzakonskega akta, ki
ga navaja drugi odstavek 130. člena ZDR-1, sprejele tudi številne
kolektivne pogodbe dejavnosti, kot npr. Kolektivna pogodba
komunalnih dejavnosti (Ur. l. RS, št. 43/2015 in nadalj.),
Kolektivna pogodba grafične dejavnosti (Ur. l. RS, št. 77/2017 in
nadalj.), Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (Ur. l. RS, št.
101/2015 in nadalj.). Ne gre za primer neposredne uporabe Uredbe,
temveč za dogovore strank kolektivne pogodbe</span></p>
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><span style=
'font-size:11.0pt; font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV