Iz sklopa – modula:
PRAKSA/Mnenja FURS-MF/Dohodnina/ …
REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrstvo za finance
Finančna uprava Republike Slovenije
Številka: brez številke
Datum: 22.03.2022
INFORMACIJE O NOVOSTIH, KI JH
PRINAŠA NOVELA ZDoh-2Z
Državni zbor
RS je dne 11. 3. 2022 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z), ki je bil objavljen v Uradnem listu
RS št. 39/2022. Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije (22. 3. 2022) in se uporablja za
davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2022.
V
nadaljevanju v prvem delu podajamo informacije o novostih, ki jih
prinaša novela ZDoh-2Z, v drugem delu pa davčnim zavezancem
podajamo usmeritve pojasnila, ki se nanaša na postopke, v katerih
lahko uveljavljajo svoje pravice iz novele ZDoh-2Z.
I. Informacije o novostih, ki jih prinaša novela
ZDoh-2Z
Oprostitev
plačila dohodnine od družinske pokojnine (1. člen
ZDoh-2Z)
Z dopolnitvijo
23. člena ZDoh-2 se na novo vzpostavlja oprostitev plačila
dohodnine od družinske pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in
invalidsko zavarovanje.
Oprostitev
plačila dohodnine od izplačil iz šolskega sklada (2. člen
ZDoh-2Z)
Z dopolnitvijo
25. člena ZDoh-2 so med dohodke v zvezi z izobraževanjem, od
katerih se ne plača dohodnina, dodana izplačila predšolskim
otrokom, učencem, dijakom oziroma študentom iz šolskega sklada, ki
je ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in
financiranje vzgoje in izobraževanja. Do uveljavitve te določbe v
ZDoh-2 ta oprostitev velja že od 1. 1. 2022 v skladu s prehodno
določbo Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-M, Ur. list RS, št.
172/21).
Ugodnosti pri določanju bonitet pri dohodkih iz zaposlitve (3.
člen ZDoh-2Z)
S
spremembami in dopolnitvami 43. člena ZDoh-2 se uvajajo določene
izjeme oz. ugodnosti pri vrednotenju bonitet in vštevanju v davčno
osnovo:
1. S spremenjenim 2.a odstavkom je določeno: če delodajalec
zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo na električni pogon za
privatne namene, je vrednost bonitete nič.
2. Z novim šestim odstavkom je določeno, da če delodajalec
(gospodarska družba) delojemalcu zagotovi pravico do nakupa oz.
pridobitve delnic ali deležev v tej gospodarski družbi ali tej
družbi nadrejeni družbi, je vrednost bonitete 65 % vrednosti, ki se
določi po splošnem pravilu iz prvega odstavka 43. člena (znesek
primerljive tržne cene, zmanjšane za plačila, ki jih delojemalec
plača delodajalcu), in sicer pod pogojem, da je delovno razmerje do
dneva izvršitve pravice trajalo več kot eno leto in da se za to
boniteto ne uveljavlja ugodnosti v zvezi s plačilom za poslovno
uspešnost po 12. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.
Glede
trenutka obdavčitve se uporablja četrti odstavek 43. člena ZDoh-2,
to je dan, ko je pravica izvršena oz. dan, ko je delojemalec
pridobil delnice oz. delež. Če delojemalec odsvoji pravico do
nakupa delnic ali deleža, pa se boniteta ugotavlja na dan
odsvojitve te pravice.
V
dodanem sedmem odstavku je opredeljena nadrejena družba, ki je
družba, ki ima neposredno v lasti večinski delež glasovalnih pravic
ali večinski delež v kapitalu gospodarske družbe iz šestega
odstavka tega člena.
V
novem osmem odstavku pa je določeno, da se za delojemalca iz
šestega odstavka 43. člena ZDoh-2 šteje oseba v delovnem razmerju z
gospodarsko družbo v času zagotovitve pravice do nakupa oziroma
pridobitve delnic ali deležev. Ta ugodnost se ne uporablja v
primeru, če pravico do nakupa delnic ali deležev pridobi oseba, ki
je večinski družbenik, tudi če je v delovnem razmerju z družbo.
Večinski družbenik je družbenik, ki ima posredno ali neposredno
deleže, delnice ali druge pravice v gospodarski družbi ali
nadrejeni družbi, na podlagi katerih ima najmanj 10 % delež v
kapitalu gospodarske družbe ali nadrejeni družbi.
Sprememba
davčne obravnave odpravnine ter plačila za poslovno uspešnost (4.
člen ZDoh-2Z)
V
zvezi z obravnavo odpravnine, ki se ne všteva v davčno
osnovo, sta spremenjeni določbi 9. in 11. točke prvega odstavka 44.
člena ZDoh-2 tako, da se enako obravnava tudi odpravnina po drugih
zakonih (ne zgolj po ZDR-1), katerih razlogi za odpoved oziroma
prenehanje pogodbe o zaposlitvi so primerljivi z razlogi v
ZDR-1.
Sprememba rešuje problematiko poklicnih vojakov, ki prejmejo
odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi Zakona o
obrambi in ne na podlagi ZDR-1 iz razlogov, ki so primerljivi
razlogom, ki jih navaja ZDR-1 (iz poslovnih razlogov ali iz razloga
nesposobnosti).
Z novo določbo
12. točke prvega odstavka 44. člena se spreminja davčna obravnava
plačila za poslovno uspešnost. To plačilo je še vedno vezano
na kriterij poslovne uspešnosti, vendar se ne obravnava več kot del
plače za poslovno uspešnost po ZDR-1, saj se to plačilo po
spremembi ZDoh-2Z lahko obravnava po tej točki tudi, če je
izplačano v denarju ali v ugodnosti v naravi (npr. v obliki
delnic). Ohranja se pogoj, da je pravica do izplačila opredeljena v
kolektivni pogodbi oziroma v splošnem aktu delodajalca. Odpravlja
se tudi pogoj enkratnega izplačila plačila za poslovno uspešnost v
davčnem letu.
Spreminja se
višina neobdavčenega dela, in sicer se upošteva, kar je za
zavezanca ugodneje, do višine:
- 100 %
povprečne mesečne plače (PP) zaposlenih v Sloveniji
oziroma
- 100 %
povprečne mesečne plače delavca, vključno z nadomestili plače,
izplačanih za zadnjih 12 mesecev pri delodajalcu.
Ohranja se
torej zmanjšanje v splošni višini 100 % PP zaposlenih v Sloveniji,
dodaja pa se možnost zmanjšanja do višine 100 % povprečne mesečne
plače delavca, vključno z nadomestili plače, izplačanih za zadnjih
12 mesecev pri delodajalcu, če je to za zavezanca
ugodneje.
Primeri:
-
Če
delodajalec izplača poslovno uspešnost 20. 11. v tekočem letu
(datum izplačila plače za oktober je 18. 11.), se za obdobje
določanja povprečja upošteva obdobje oktober tekočega leta in še 11
mesecev nazaj.
-
Če
je izplačilo poslovne uspešnosti 5. 11. v tekočem letu (plačilni
dan za izplačilo plače pa 18. 11.), se za obdobje določanja
povprečja upošteva obdobje september tekočega leta in še 11 mesecev
za nazaj (ob izplačilu poslovne uspešnosti 5. 11. namreč še ni
izplačana plača za oktober, zato se upošteva plača za
september).
Pri izračunu
mesečnega povprečja se upoštevajo vse plače in nadomestila plače,
izplačane za to obdobje pri delodajalcu. Če za določen mesec ni
bilo izplačila plače oziroma nadomestila plače pri delodajalcu, se
tak mesec pri izračunu mesečnega povprečja ne upošteva. Če je
delavec pri delodajalcu zaposlen krajše obdobje, se pri izračunu
povprečja upošteva krajše obdobje, in sicer vse polne mesece
zaposlitve, ne glede na to, ali je delavec zaposlen za polni
delovni čas ali ne.
Izvzem oproščenih prispevkov za socialno varnost iz davčno
priznanih prihodkov in odhodkov – (5. člen ZDoh-2Z)
Obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno
zavarovanje zavezanca, ki jih za zavezanca v skladu s posebnimi
predpisi plačuje Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, se ne
štejejo za prihodek in se ne priznajo kot odhodek zavezanca v
skladu z novim tretjim odstavkom 56. člena ZDoh-2. V skladu s
prehodno določbo ZDoh-2 (27. člen ZDoh-2Z) se izvzem upošteva že
pri izpolnjevanju davčnega obračun za leto 2021, ki ga je treba
oddati do 3. 5. 2022.
Sprememba olajšave za zaposlovanje in nova olajšava za
zaposlovanje mladih, ki se zaposlujejo prvič (6. člen
ZDoh-2Z)
S
spremembami 61.a člena ZDoh-2 se širi obseg olajšave za
zaposlovanje, in sicer na zaposlovanje oseb s poklici, za katere na
trgu ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Višina olajšave
oziroma znižanje davčne osnove v primeru zaposlitve takšne osebe se
ne spreminja oziroma je določena v višini 45 % plače te osebe,
vendar največ v višini davčne osnove. Višji znesek olajšave (55%
plače osebe) je možno uveljavljati za zaposlovanje mlajših od 25
let, ki se prvič zaposlujejo. Minister, pristojen za delo, v
soglasju z ministrom, pristojnim za finance, določi poklice, za
katere na trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve in se zanje
lahko uveljavlja olajšava za zaposlitev osebe v poklicu, za
katerega na trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve.
Povišanje olajšave za izvajanje praktičnega dela v strokovnem
izobraževanju (7. člen ZDoh-2Z)
S tem
členom se v 64. členu ZDoh-2 določi povišanje olajšava za
zavezanca, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi
za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju z 20 % na
80 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec
izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem
izobraževanju.
Nova olajšava za vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni
prehod (8. člen ZDoh-2Z)
Z
novim 65.a členom ZDoh-2 se določa nova olajšava za vlaganja v
digitalno preobrazbo in zeleni prehod. Olajšava je določena v
višini 40 % kvalificiranih vlaganj. Ta člen splošno določa, kaj se
šteje za kvalificirana vlaganja, podrobnejše opredelitve bodo
določene s podzakonskim aktom.
Spremembe pri olajšavah za donacije in nova olajšava za donacije
izvajalcem programov vrhunskega športa za vlaganja v vrhunski šport
(9. člen ZDoh-2Z)
S
tem členom se v 66. členu ZDoh-2 določa višja olajšava za
donacije od veljavne, in sicer se olajšava povečuje na 1 %
obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu.
Nadalje se širi možnost uveljavljanja dodatnega znižanja davčne
osnove, in sicer se višji znesek olajšave lahko uveljavlja, poleg
za kulturne namene in za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, še za športne namene.
Nadalje se določa novo, dodatno, posebno olajšavo za podporo
vrhunskemu športu v višini 3,8 % obdavčljive prihodka davčnega
obdobja zavezanca. Ta nova olajšava se lahko uveljavlja za
izplačila za vse izvajalce programa vrhunskega športa. Olajšava se
lahko uveljavlja tudi za prejemnike (izvajalce vrhunskega športa),
ki niso t. i. nepridobitne organizacije.
Znižanje
odstotka normiranih stroškov pri ugotavljanju davčne osnove od
dohodka iz oddajanja premoženja v najem (10. člen ZDoh-2Z) in
znižanje davčne stopnje (26. člen ZDoh-2Z)
Odstotek
priznanih normiranih stroškov pri ugotavljanju davčne osnove od
dohodka iz oddajanja premoženja v najem se znižuje s 15 % na 10 %
dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem.
Poleg tega se
znižuje stopnja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v
najem s 27,5 % na 15 %. Od dohodka iz oddajanja premoženja v najem
se tako od 1 .1. 2022 dalje dohodnina izračuna in plača od davčne
osnove, ugotovljene v skladu 77. členom ZDoh-2, po 15-odstotni
stopnji.
Spremembe, ki
zadevajo dohodek iz kapitala: obresti, dividende in dobiček iz
kapitala (11. člen 12. člen in 25. člen ZDoh-2Z)
V 90. členu
ZDoh-2, ki opredeljuje dividende, se črta 6. točka četrtega
odstavka. Od 1. 1. 2022 dalje se tako kot dividenda po poglavju
III.6.3. ZDoh-2 več ne obdavčuje izplačana vrednost delnic ali
deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru
pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe.
S spremembo
prvega odstavka 96. člena ZDoh-2 se določa, da se dohodnine ne
plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po
15 letih imetništva, namesto dosedanjih 20 let.
Spreminjajo se
tudi stopnje dohodnine od dohodka iz kapitala (tj. od obresti,
dividend in dobička iz kapitala). Stopnja dohodnine se znižuje s
27,5 % na 25 %.
Stopnje
dohodnine od dobička iz kapitala se znižuje vsakih pet let
imetništva kapitala in znašajo:
1. do
dopolnjenih petih let imetništva kapitala: 25 %
2. po dopolnjenih
petih letih imetništva kapitala: 20 %
3. po dopolnjenih
desetih letih imetništva kapitala: 15 %
Spremembe v
zvezi z letno davčno osnovo (13., 14., 21.
in 24. člen ZDoh-2Z)
Z
dopolnitvijo prvega odstavka 109.
člena se zavezancu daje možnost, da se odloči, da se njegovi
dohodki iz kapitala in dohodki iz oddajanja premoženja v najem
obdavčijo z dohodnino sintetično, tj. skupaj z vsemi dohodki
fizičnih oseb, ki se vštevajo v letno davčno osnovo (tj. dohodek iz
zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, razen dohodka iz dejavnosti, če
se davčna osnova od tega dohodka v davčnem letu ugotavlja na
podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, dohodek iz
osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in iz prenosa
premoženjske pravice ter drugi dohodki), po progresivnih davčnih
stopnjah in ob upoštevanju davčnih olajšav.
Zavezanec se ne more odločiti, da se
le nekateri njegovi dohodki iz kapitala oziroma dohodki iz
oddajanja premoženja v najem, ki jih je dosegel, obdavčijo z
dohodnino sintetično, drugi pa ostanejo obdavčeni z dohodnino po
proporcionalni stopnji kot končnim davkom. Lahko pa se zavezanec
odloči, da se njegovi dohodki iz kapitala in dohodki iz oddajanja
premoženja v najem obdavčijo z dohodnino sintetično, tudi če v letu
ni dosegel dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo tega
leta.
Ureja se tudi način uveljavljanja
odločitve davčnega zavezanca o vštevanju davčnih osnov od dohodkov
iz kapitala in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v letno
davčno osnovo. Pri tem gre za izbiro zavezanca, s katero mora na
predpisan način seznaniti davčni organ; bodisi z vložitvijo
ugovora zoper informativni izračun dohodnine (z dopolnitvijo
informativnega izračuna v skladu s petim odstavkom 267. člena
ZDavP-2), bodisi z vložitvijo napovedi za odmero dohodnine v skladu
s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2, če zavezancu rezidentu
informativni izračun ni bil vročen do roka za vročitev
informativnega izračuna. Ne more pa zavezanec te odločitve
uveljavljati z vložitvijo davčne napovedi za odmero dohodnine na
podlagi samoprijave iz 63. člena ZDavP-2.
Ta način lahko zaveznec uveljavlja od
odmernega leta 2022 dalje, za odmero, ki se bo izvajala v letu 2023
in naprej.
V kolikor se bo zavezanec odločil, da
se njegovi dohodki iz kapitala in dohodki iz oddajanja premoženja v
najem obdavčijo z dohodnino sintetično, se bo dohodnina, izračunana
od dohodkov iz kapitala in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem
z obračunom davčnega odtegljaja ali izračunana v odločbi davčnega
organa, izdani na podlagi napovedi zavezanca, štela za akontacijo
dohodnine.
Na novo se ureja način vključitve v
letno davčno osnovo za plačila za poslovno uspešnost za primere, ko
se bo nobdavčena višina določala z upoštevanje višine povprečne
mesečne plače delavca. V tem primeru se v letno davčno osnovo od
plačila za poslovno uspešnost všteva vsota tega dohodka, ki presega
100 % PP mesečne plače delavca, vključno z nadomestili plače,
izplačane v letu in v mesecu januarju po letu, za katero se
dohodnina odmerja, zmanjšana za sorazmerni del prispevkov za
socialno varnost, glede na delež teh dohodkov, ki se vštevajo v
davčno osnovo.
Povečanje splošne
olajšave (14. in 28. člen ZDoh-2Z)
S spremembo prvega odstavka 111.
člena ZDoh-2 se splošna olajšava s 3.500 evrov zvišuje na 7.500
evrov letno.
S prehodno določbo pa se v prehodnem
obdobju uvaja postopno dvigovanje splošne olajšave. Določa se
triletno prehodno obdobje, in sicer za davčno leto 2022, v katerem
bo splošna olajšava znašala 4.500 evrov, za davčno leto 2023, v
katerem bo splošna olajšava znašala 5.500 evrov, ter za davčno leto
2024, v katerem bo splošna olajšava znašala 6.500 evrov. Na ciljno
višino 7.500 evrov se bo prešlo v davčnem letu 2025.
Za davčno leto 2022 znaša splošna
olajšava 4.500 evrov.
Olajšava za
starejše in olajšava za prostovoljno opravljanje nalog zaščite,
reševanja in pomoči (15. člen ZDoh-2Z)
Na
novo se olajšava za rezidente po dopolnjenem 70. letu starosti v
letni višini 1.500 evrov. Hkrati se vzpostavlja olajšava za
rezidenta, ki v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami prostovoljno in nepoklicno opravlja operativne
naloge zaščite, reševanja in pomoči nepretrgoma najmanj deset let
in ga upravni organ, pristojen za zaščito, reševanje in pomoč, vodi
v evidenci, za katerega se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v
višini 1.500 evrov letno.
Navedeni olajšavi se bosta lahko upoštevali že med letom pri
izračunu akontacije dohodnine. Upoštevali jih bodo že plačniki
davka v obračunih davčnih odtegljajev (REK obrazcih), in sicer 1/12
zneska osebne olajšave (125 evrov mesečno) pri izračunu akontacije
dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja oz. pokojnine, dosežene
pri glavnem delodajalcu, ter pri izračunu akontacije dohodnine od
drugega dohodka po 105. členu ZDoh-2, ki se izplačuje redno za
mesečno obdobje. Olajšavo v zvezi z opravljanjem nalog zaščite,
reševanja in pomoči upošteva glavni delodajalec, izplačevalec
pokojnine ali izplačevalec drugega dohodka pri izračunu akontacije
dohodnine na podlagi podpisanega obvestila zavezanca (vzorec
obrazca bo objavljen na spletni strani eDavkov). Za uveljavljanje
olajšave za starejše posebno uveljavljanje ni predpisano (plačnik
davka jo upošteva avtomatično na podlagi podatkov o starosti
prejemnika dohodka).
Zavezanci, ki prejemajo dohodke iz tujine, pa bodo navedeni
olajšavi uveljavljali v vloženi napovedi za odmero akontacije
dohodnine.
Olajšava za
status dijaka ali študenta (16. člen ZDoh-2Z)
S spremembo
113. člena ZDoh-2 se za posebno olajšavo za rezidente, ki se
izobražujejo in imajo status študenta do dopolnjenega 26. leta
starosti, prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno
začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene
organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki
opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu
s predpisi s področja zaposlovanja, odpravlja določanje višine
olajšave z vezavo na splošno olajšavo. Olajšava je določena v
absolutnem znesku 3.500 evrov in se ne spreminja.
Uskladitev olajšav (17. in 29. člen ZDoh-2Z)
V
skladu s prehodnimi določbami ZDoh-2Z se prva uskladitev olajšav in
lestvice opravi za leto 2022. Letne olajšave (na podlagi katerih so
izračunani mesečni zneski olajšav) bodo določene v Pravilniku o
določitvi usklajenih zneskov olajšav, enačbe za določitev olajšave
in lestvice za odmero dohodnine za leto 2022.
Lestvica za
odmero dohodnine (20. in 29. člen ZDoh-2Z)
S
spremembo 122.
člena ZDoh-2 se stopnja dohodnine v najvišjem razredu iz 50 %
spremeni na 45 %.
V
skladu s prehodnimi določbami ZDoh-27 se že za leto 2022 s
koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin uskladijo tudi
davčne osnove in temu primerno izračunajo zneski dohodnine.
Lestvica za odmero dohodnine za leto 2022 bo objavljena v
Pravilniku o določitvi usklajenih zneskov olajšav, enačbe za
določitev olajšave in lestvice za odmero dohodnine za leto
2022.
Možnost
spremembe stopnje akontacije dohodnine od pokojnine oziroma
poklicne pokojnine, ki jo izplačuje delodajalec, ki ni glavni
delodajalec (22. člen ZDoh-2Z)
Uvaja se
možnost (novi šestnajsti odstavek 127. člena ZDoh-2), da se lahko
rezidentu izračuna akontacija dohodnine od dohodka, od katerega se
prizna zmanjšanje dohodnine v skladu s tretjim in šestim odstavkom
112. člena tega zakona (pokojnine iz obveznega PIZ ali od poklicne
pokojnine), ki ga izplačuje delodajalec, ki ni glavni
delodajalec:
- po stopnji,
ki je višja od 25 % (največ do 45 %),
- po stopnji,
ki je nižja od 25 % (najmanj 1 %)
- se
akontacija dohodnine ne izračuna in ne plača.
O tem se
odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni organ in
izplačevalca dohodka, če oceni, da akontacija dohodnine ni ustrezna
glede na pričakovano dohodnino na letni ravni, pri čemer se
smiselno upošteva določba 286. člena Zakona o davčnem postopku -
ZDavP-2. V skladu z navedenim določilom davčni organ davčnemu
zavezancu na podlagi njegovega obvestila izda potrdilo o spremembi
stopnje akontacije dohodnine oziroma da se akontacije dohodnine ne
izračuna in ne plača. Izplačevalec dohodka izračuna in odtegne
akontacijo dohodnine po spremenjeni stopnji (oziroma jo ne odtegne)
šele, ko zavezanec predloži potrdilo davčnega organa. Potrdilo
velja za obdobje davčnega leta. V tem času lahko davčni zavezanec
zahteva spremembo potrdila ali ga prekliče. Obrazci obvestila o
spremembi stopnje akontacije dohodnine, obvestila o spremembi
potrdila in obvestila o preklicu potrdila bodo objavljeni na
eDavkih.
Zavezanec, ki
dosega pokojnino iz tujine, bo odločitev o stopnji akontacije
dohodnine navedel v predpisanem obrazcu napovedi za odmero
akontacije dohodnine od pokojnine (DOHZAP1A).
Začetek
veljavnosti in uporabe novele ZDoh- 2Z (30. člen
ZDoh-2Z)
S prvim
odstavkom tega člena se določata uveljavitev in začetek uporabe
tega zakona. Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne za davčno leto,
ki se začne 1. januarja 2022, ter naslednja davčna leta. Z drugim
odstavkom tega člena se določa uporaba Zakona o dohodnini (Uradni
list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1,
9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13,
29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in
66/19), veljavnega do začetka veljavnosti tega zakona, še do
začetka uporabe tega zakona.
Na podlagi
novele ZDoh-2Z bodo spremenjeni tudi naslednji
pravilniki:
·
Pravilnik o
obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine ter o obrazcih
za napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala in dohodka
iz oddajanja premoženja v najem
·
Pravilnik o
vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu
predložitve davčnemu organu
·
Pravilnik o
izvajanju Zakona o davčnem postopku
·
Pravilnik
o
obrazcu informativnega Izračuna dohodnine in obrazcu napovedi
za odmero dohodnine
·
Pravilnika o
dostavi podatkov za odmero dohodnine
·
Pravilnik o
davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz
dejavnosti
·
Pravilnik o
olajšavi za zaposlitev osebe v poklicu, za katerega na trgu dela
primanjkuje iskalcev zaposlitve
·
Pravilnik o
določitvi usklajenih zneskov olajšav, enačbe za določitev olajšave
in lestvice za odmero dohodnine za leto 2022.
II. Usmeritve / pojasnila, ki se nanašajo na postopke,
v katerih lahko davčni zavezanci uveljavljajo svoje pravice iz
novele ZDoh-2Z
Novela ZDoh-2Z
je bila sprejeta v letu 2022 in se uporablja retroaktivno od 1.
januarja 2022, zato so v nadaljevanju pojasnjeni načini oziroma
postopki za uveljavljanje sprememb, ki jih ta prinaša, vključno z
načini, ki bodo zavezancem, katerim je davčna obveznost v letu 2022
nastala pred uveljavitvijo novele ZDoh-2Z, omogočili, da uveljavlja
določitev obveznosti po pravilih ZDoh-2Z.
Dohodki, ki se
ne vštevajo v letno davčno osnovo oziroma se za njih obračunana
(akontacija) dohodnine šteje za dokončni davek
Za dohodke, ki
se ne vštevajo v letno davčno osnovo oziroma se od njih obračunana
(akontacija) dohodnina šteje za dokončni davek (dividende, obresti,
dohodki iz oddajanja premoženja v najem, dobiček iz kapitala od
odsvojitve nepremičnin, dohodki iz zaposlitve nerezidentov), in so
bili prejeti ter je davčna obveznost nastala pred uveljavitvijo
tega zakona, plačnik davka lahko vloži popravek obračuna davčnega
odtegljaja.
Za dohodke, ki
se ne vštevajo v letno davčno osnovo oziroma se od njih obračunana
(akontacija) dohodnine šteje za dokončni davek (dobiček iz kapitala
od odsvojitve nepremičnin, dohodki iz zaposlitve nerezidentov), in
so bili prejeti ter je bila dohodnina odmerjena pred uveljavitvijo
tega zakona z odločbo davčnega organa, lahko zavezanec zahteva
vračilo preveč plačane dohodnine.
Dohodki, ki se
vštevajo v letno davčno osnovo
Za te dohodke
se bodo nova pravila, določena z ZDoh-2Z, uporabila pri letni
odmeri dohodnine. Davčni organ bo opravil ustrezen poračun
dohodnine zaradi preveč plačane akontacije dohodnine na podlagi
obračunov davčnega odtegljaja za izplačila dohodkov, prejete pri
izplačevalcih, ki so plačniki davka, pred uveljavitvijo novele
ZDoh-2Z in na podlagi odmernih odločb, ki so bile zavezancu izdane
pred uveljavitvijo ZDoh-2Z na podlagi njegove napovedi za dohodke,
prejete pri izplačevalcih, ki niso plačniki davka.
Plačnik davka
spremenjene določbe ZDoh-2 upošteva prvič v obračunu davčnega
odtegljaja za dohodke, ki bodo zavezancu izplačani po uveljavitvi
novele ZDoh-2Z.
Plačnik davka
bo lahko tudi za dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo,
izplačane pred uveljavitvijo novele ZDoh-2Z, davčnemu organu
predložil popravek obračuna davčnega odtegljaja, v primeru
izplačila dohodka, za katerega je z novelo ZDoh-2Z predvidena
ugodnejša davčna obravnava (npr. boniteta za službeni avto na
električni pogon, izplačilo družinske pokojnine, idr.).
Davčni organ
bo pri zavezancih, ki so za dohodke, ki se vštevajo v letno davčno
osnovo, vložili napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodkov
izplačevalcev, ki niso plačniki davka (npr. plače, pokojnine iz
tujine), spremenjene določbe ZDoh-2 upošteval v odmernih odločbah,
izdanih po uveljavitvi novele ZDoh-2Z. Zavezancem, ki so za
tovrstne dohodke, že prejeli odmerne odločbe pred uveljavitvijo
novele ZDoh-2Z, bo davčni organ opravil poračun pri letni odmeri
dohodnine. Zavezancu, ki želi ustrezni popravek odmere akontacije
dohodnine že med letom 2022, pa bo davčni organ na podlagi njegove
zahteve na novo odmeril akontacije dohodnine.
Dohodek iz
dejavnosti
Izvzem oproščenih prispevkov za socialno varnost iz davčno
priznanih prihodkov in odhodkov– (5. člen ZDoh-2Z)
Obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno
zavarovanje zavezanca, ki jih za zavezanca v skladu s posebnimi
predpisi plačuje Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, se ne
štejejo za prihodek in se ne priznajo kot odhodek zavezanca v
skladu z novim tretjim odstavkom 56. člena ZDoh-2. V skladu s
prehodno določbo ZDoh-2 (27. člen ZDoh-2Z) se izvzem upošteva že
pri izpolnjevanju davčnega obračun za leto 2021, ki ga je potrebno
oddati do 3. 5. 2022.
Zavezanci, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem
normiranih odhodkov, in davčnega obračuna do uveljavitve
novele ZDoh-2Z še niso oddali, lahko prihodke iz naslova oproščenih
prispevkov izvzamejo iz prihodkov v davčnem obračunu, in sicer v
zap. št. 2.6 davčnega obračuna (na enak način kot v davčnem
obračunu za leto 2020). Zavezanci – normiranci, ki so do
uveljavitve novele ZDoh-2 davčni obračun že oddali, pa prihodkov iz
naslova oproščenih prispevkov pri oddaji niso izvzeli iz davčnega
obračuna, lahko oddajo popravek davčnega obračuna in prihodke iz
naslova oproščenih prispevkov izvzamejo v zap. št. 2.6 davčnega
obračuna.
Zavezancem, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem
dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, prihodkov in
odhodkov iz davčnega obračuna za leto 2021 ni treba
izvzemati, saj izvzem prihodkov in odhodkov iz davčnega
obračuna ne vpliva na davčno osnovo. V kolikor davčni
zavezanci vseeno želijo izvzeti prihodke in odhodke iz naslova
oproščenih prispevkov iz davčnega obračuna, lahko opravijo izvzem
na prihodkovni strani v zap. št. 2.6 davčnega obračuna (Izvzem
prihodkov zaradi predhodno nepriznanih odhodkov), na odhodkovni
strani pa v zap. št. 6.26 davčnega obračuna (Drugi nepriznani
odhodki).
Pri
oddaji popravka obračuna je potrebno v eDavkih odpreti že oddan
obrazec obračuna DDD-DDD. Na vrhu obrazca se klikne na gumb
»Popravek« in izbere vrsta dokumenta, ki se oddaja (»P« oziroma
»Z«).
Izvzem prihodkov in odhodkov iz davčnega obračuna v zgoraj
navedenih zaporednih številkah davčnega obračuna velja le pri
oddaji davčnega obračuna za leto 2021. Za davčni obračun,
ki bo oddan za davčno obdobje, ki se začne od 1. 1. 2022 naprej, so
v davčnem obračunu predvidene nove zaporedne številke, in sicer na
prihodkovni strani zap. št. 2.9 (Izvzem prihodkov iz naslova
obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih za zavezanca v
skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali samoupravna
lokalna skupnost, v skladu s tretjim odstavkom 56. člena
ZDoh-2) na odhodkovni strani pa zap. št. 6. 30 (Izvzem
odhodkov iz naslova obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih
za zavezanca v skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija ali
samoupravna lokalna skupnost, v skladu s tretjim odstavkom 56.
člena ZDoh-2). Izvzem odhodkov iz davčnega obračuna se lahko
opravi samo pri zavezancih, ki davčno osnovo ugotavljajo z
upoštevanjem normiranih odhodkov, saj zavezanci-normiranci,
odhodkov v davčnem obračunu ne ugotavljajo. Pri
zavezancih-normirancih, se tako izvzemajo samo prihodki v zap. št.
2.9. davčnega obračuna.
Zavezanci, ki so za leto 2022 že oddali davčni obračun (npr. ob
prenehanju, smrti, stečaju ...) prilagajanje prihodkov in odhodkov
izvedejo s popravkom davčnega obračuna v zaporednih št. 6.30 in
2.9. Pri oddaji popravka obračuna je potrebno v eDavkih odpreti že
oddan obrazec obračuna DDD-DDD. Na vrhu obrazca se klikne na gumb
»Popravek« in izbere vrsta dokumenta, ki se oddaja (dokument »P«
oziroma »Z«).
Obračun davčnega odtegljaja od dohodkov iz nematerializiranih
finančnih instrumentov (obračun NUI)
Z
ZDoh-2Z se spreminja davčna stopnja dohodnine od dohodka iz
kapitala iz 27,5 % na 25 %, zato se v skladu z določbami 383.c
člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 spremeni tudi davčna
stopnja, po kateri se obračuna davčni odtegljaj od dohodkov iz
nematerializiranih finančnih instrumentov (obračunu NUI). Plačniki
davka, ki so že oddali obračun davčnega odtegljaja za izplačila
dohodkov v letu 2022 in so obračunali davčni odtegljaj od teh
dohodkov po stopnji 27,5 %, lahko oddajo popravek obračuna NUI z
obračunom davčnega odtegljaja po stopnji 25 %. Že plačano razliko v
davku bodo plačniki davka lahko poračunali z naslednjo obveznostjo
ali pa zahtevali vračilo. Razliko v obračunanem davku zaradi nižje
davčne stopnje mora plačnik davka nakazati prejemniku dohodka.
Vir: Spletne strani Finančne
uprave Republike Slovenije [23.03.2022].
Vsebina pojasnila / mnenja MF
temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
· Zakon o dohodnini -
ZDoh-2, Uradni
list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J,
75/12-ZDoh-2K, 40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl.
US št. U-I-175/11-12, 23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N, 55/15-ZDoh-2P,
102/15-ZUJF-E, 63/16-ZDoh-2R, 69/17-ZDoh-2S, 21/19-ZDoh-2T,
28/19-ZDoh-2U, 66/19-ZDoh-2V, 152/20-ZZUOOP, 203/20-ZIUPOPDVE,
15/21-ZDUOP, 206/21-ZDUPŠOP in 39/22-ZDoh-2Z.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje MF, je pripis uredništva.