Iz sklopa – modula:
PRAKSA/Mnenja FURS-MF/DDPO/ …
REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrstvo za finance
Finančna uprava Republike Slovenije
Generalni finančni urad
Številka: 0920-11340/2022-2
Datum: 01.08.2022
DAVČNA OBRAVNAVA NAPITNINE –
ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDDD
Zasledilo se je pojasnilo o davčni obravnavi napitnin, ki je
bilo objavljeno marca 2022 v podrobnejšem opisu Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb,
poglavje 5.7. Prosi se za dodatna pojasnila z vidika DDPO, DDV,
ZDoh-2 in blagajniškega poslovanja. Posebej se izpostavlja
vprašanje davčne obravnave provizije za kartična plačila v delu, v
katerem se provizija nanaša na negotovinsko prejeto
napitnino.
V
nadaljevanju odgovarjamo:
Pojasnilo v nadaljevanju se nanaša na napitnine v gostinstvu in se
smiselno uporablja tudi za druge dejavnosti, v katerih stranke
dajejo napitnino. To pojasnilo pa se ne nanaša na napitnine, ki so
urejene s posebnimi predpisi, primeroma z Zakonom o igrah na srečo
- ZIS.
Napitnina, ki je urejena s tem pojasnilom, predstavlja znesek
denarja, ki ga zadovoljna stranka nameni fizični ali pravni osebi
za dobro oziroma odlično opravljeno gostinsko storitev, ki je bila
plačana na podlagi izdanega računa. Pomembno je, da je znesek
napitnine simboličen glede na znesek plačane cene gostinske
storitve.
Z
vidika davčne obravnave ločimo tri vrste napitnine:
1.
Prvi primer, ko napitnino prejme natakar in je ta napitnina
namenjena le njemu, kar pomeni, da je ne deli z nikomer. Ni mu je
treba dati ne lastniku gostinskega lokala, ne kuharjem ali drugim
delavcem v gostinskem lokalu oziroma ni mu je treba oddati na za to
odrejeno mesto.
2.
Drugi primer je, ko se natakar in kuhar dogovorita, da bosta delila
prejeto napitnino, lastnik gostinskega lokala pa še zmeraj nima
dostopa do te napitnine.
3.
Tretji primer je, ko lastnik gostinskega lokala zahteva, da se vsa
napitnina odloži na posebej odrejeno mesto in nato on ob koncu
dneva, tedna ali meseca to napitnino razdeli med natakarje, kuharje
ali ostale zaposlene.
V
prvih dveh primerih prejeta napitnina ni predmet obdavčitve po
Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2, Zakonu o
dohodnini - ZDoh-2, Zakonu o davku na dodano vrednost - ZDDV-1,
temveč se jo davčno obravnava v skladu z Zakonom o davku na
dediščine in darila (ZDDD).
V
tretjem primeru pa prejeta napitnina predstavlja prihodek pravne
osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost ali drugega
subjekta, ki opravlja gostinsko dejavnost in se obravnava v skladu
z ZDDPO-2 oziroma v skladu z ZDoh-2. V tem primeru je napitnina, ki
jo je prejel davčni zavezanec identificiran za namene DDV (pravna
oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost ali drugi subjekt),
predmet DDV. V tem primeru se na internem dokumentu DDV obračuna po
preračunani splošni stopnji od prejetega zneska. Če to napitnino
nato prejme natakar ali drugi zaposleni pri prej navedenih osebah,
gre za dohodek prejemnika napitnine, ki je predmet obdavčitve v
skladu z zakonom o dohodnini.
Ker
je okoliščina razpolaganja s prejetimi napitninami bistvena za
njihovo davčno obravnavo, nastopa vprašanje, kdaj se za
negotovinsko prejeto napitnino lahko smatra, da delodajalec z njo
ne razpolaga. Davčni organ smatra, da z napitnino, ki je prejeta
negotovinsko, razpolaga delodajalec, razen če pogodbeni dogovor med
njim in zaposlenimi določa drugače. Tak pogodbeni dogovor mora
vsebovati določilo, da negotovinsko prejeta napitnina pripada
neposredno zaposlenemu oziroma zaposlenim, če obstaja med njimi
dogovor o razdelitvi[1],
ki je neodvisen od delodajalca. Pogodbeni dogovor mora vsebovati
zavezo delodajalca, da bo skladno s predhodnim določilom tudi
ravnal. Način predaje napitnine (negotovinsko ali gotovinsko) z
vidika davčne obravnave ni bistven, pod pogojem, da je ustrezno
verodostojno dokumentiran in knjigovodsko evidentiran v poslovnih
knjigah.
Napitnina, ki je plačana negotovinsko in delodajalec z njo ne
razpolaga, pri delodajalcu ne predstavlja prihodkov, ampak sredstva
prejeta za tuj račun. V kolikor delodajalec sredstva prejeta za tuj
račun pripoznava v obsegu napitnine, zmanjšane za kartično
provizijo, ki je posledica napitnine[2]
, celotna kartična provizija predstavlja davčno priznan odhodek
delodajalca. V opisanem primeru je namreč kartična provizija, ki je
posledica napitnine, vključena v prihodke delodajalca, zato skladno
z 29. členom ZDDPO-2 predstavlja davčno priznan odhodek.
Vsebina pojasnila / mnenja
FURS-MF temelji na naslednji zakonodaji (zakonski in podzakonski
predpisi):
· Zakon o davku od dohodkov
pravnih oseb - ZDDPO-2, Uradni list RS, št. 117/06, 90/07-Obvestilo,
56/08-ZDDPO-2A, 76/08-ZDDPO-2B, 92/08-Obvestilo, 05/09-ZDDPO-2C,
96/09-ZDDPO-2D, 110/09-ZDavP-2B, 43/10-ZDDPO-2E, 59/11-ZDDPO-2F,
24/12-ZDDPO-2G, 30/12-ZDDPO-2H, 94/12-ZDDPO2I, 81/13-ZDDPO-2J,
23/15-ZDDPO-2L, 50/14-ZDDPO-2K, 82/15-ZDDPO-2M, 68/16-ZDDPO-2N,
69/17-ZDDPO-2O, 79/18-ZDDPO-2P, 66/19-ZDDPO-2R in
172/21-ZDDPO-2S.
· Zakon o dohodnini -
ZDoh-2, Uradni
list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12-ZDoh-2I, 30/12-ZDoh-2J,
75/12-ZDoh-2K, 40/12-ZUJF, 94/12-ZDoh-2L, 96/13-ZDoh-2M, 29/14-Odl.
US št. U-I-175/11-12, 23/15-ZDoh-2O, 50/14-ZDoh-2N, 55/15-ZDoh-2P,
102/15-ZUJF-E, 63/16-ZDoh-2R, 69/17-ZDoh-2S, 21/19-ZDoh-2T,
28/19-ZDoh-2U, 66/19-ZDoh-2V, 152/20-ZZUOOP, 203/20-ZIUPOPDVE,
15/21-ZDUOP, 206/21-ZDUPŠOP in 39/22-ZDoh-2Z.
· Zakon o davku na dodano
vrednost - ZDDV-1,
Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E,
38/12-ZDDV-1F, 83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H,
90/15-ZDDV-1I, 77/18-ZDDV-1J, 59/19-ZDDV-1K, 72/19-ZDDV-1L,
175/20-ZIUOPDVE, 203/20-ZIUPOPDVE, 112/21-ZIUPGT, 196/21-ZDOsk,
206/21-ZDUPŠOP, 3/22-ZDDV-1M in 29/22-ZUOPDCE.
· Zakon o davku na dediščine
in darila - ZDDD,
Uradni list RS, št. 117/06.
OPOMBA: Zapis zakonodaje, na
katerem temelji mnenje FURS-MF, je pripis
uredništva.