Iz sklopa – modula:
ZAKONODAJA/Računovodstvo/Računovodstvo/MSRP/ …
Mednarodni standard
računovodskega poročanja 17
ZAVAROVALNE
POGODBE
/MSRP 17/
(neuradno prečiščeno besedilo –
NUPB)
Uradni list
Evropske Unije (EU)
|
|
št.
|
stran
|
datum
|
Uredba Komisije (EU) št. 2021/2036 z
dne 19. novembra 2021
|
L 416
|
3
|
23.11.2021
|
Uredba Komisije (EU) št.
2022/1491 z dne 8. septembra 2022
|
L
234
|
12
|
09.09.2022
|
Datum veljavnosti NUPB: od 29.09.2022
naprej
Datum
uporabe NUPB: od 01.01.2023 naprej
CILJ
1
Z MSRP 17 Zavarovalne pogodbe se določajo načela za pripoznavanje,
merjenje, predstavljanje in razkrivanje zavarovalnih pogodb, ki
spadajo v področje uporabe tega standarda. Cilj MSRP 17 je
zagotoviti, da podjetje zagotovi ustrezne informacije, ki natančno
predstavljajo te pogodbe. Te informacije so podlaga za uporabnike
računovodskih izkazov, da ocenijo vpliv zavarovalnih pogodb na
finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove
podjetja.
2
Podjetje pri uporabi MSRP 17 upošteva svoje materialne pravice in
obveze, ne glede na to, ali izhajajo iz pogodbe, zakona ali
predpisa. Pogodba je dogovor med dvema ali več strankami, ki
ustvarja izvršljive pravice in obveze. Izvršljivost pravic in obvez
iz pogodbe je pravno vprašanje. Pogodbe so lahko pisne, ustne ali
nakazane (implicitne) v skladu z običajnimi poslovnimi praksami
podjetja. Pogodbeni pogoji vključujejo vse pogoje iz pogodbe,
nedvoumne (eksplicitne) ali nakazane (implicitne), vendar podjetje
ne upošteva pogojev, ki nimajo ekonomske vsebine (tj. nimajo
opaznega učinka na ekonomske vidike pogodbe). Nakazani (implicitni)
pogoji v pogodbi vključujejo tiste, ki jih določajo zakonodaja ali
predpisi. Prakse in postopki za sklepanje pogodb s kupci se med
pravnimi ureditvami, panogami in podjetji razlikujejo. Poleg tega
se lahko razlikujejo znotraj podjetja (lahko so na primer odvisni
od razreda kupca ali narave obljubljenega blaga ali storitev).
PODROČJE UPORABE
3
Podjetje uporablja MSRP 17 za:
(a) zavarovalne pogodbe, vključno s pozavarovalnimi pogodbami, ki
jih izda;
(b) pozavarovalne pogodbe, ki jih ima sklenjene; in
(c) naložbene pogodbe z možnostjo diskrecijske udeležbe, ki jih
izda, če podjetje izdaja tudi zavarovalne pogodbe.
4
Vsa sklicevanja na zavarovalne pogodbe v MSRP 17 veljajo tudi
za:
(a) pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje, razen:
(i) za sklicevanja na izdane zavarovalne pogodbe in
(ii) kot je opisano v 60.–70.A členu;
(b) naložbene pogodbe z možnostjo diskrecijske udeležbe, kot je
določeno v 3.(c) členu, razen za sklicevanja na zavarovalne pogodbe
v 3.(c) členu in kot je opisano v 71. členu.
5
Vsa sklicevanja na izdane zavarovalne pogodbe v MSRP 17 veljajo
tudi za zavarovalne pogodbe, ki jih je podjetje pridobilo pri
prenosu zavarovalnih pogodb ali pri poslovni združitvi, razen
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje.
6
V Dodatku A je opredeljena zavarovalna pogodba, B2.–B30. člen
Dodatka B pa vsebujejo napotke glede opredelitve zavarovalne
pogodbe.
7
Podjetje MSRP 17 ne uporablja za:
(a) jamstva, ki jih zagotovi proizvajalec, distributer ali
prodajalec v zvezi s prodajo blaga ali storitev kupcu (glej MSRP 15
Prihodki iz pogodb s kupci);
(b) sredstva in obveznosti delodajalcev iz programov zaslužkov
zaposlencev (glej MRS 19 Zaslužki zaposlencev in MSRP 2 Plačilo z
delnicami) ter pokojninske obveznosti v skladu s pokojninskimi
programi z določenimi pokojninami (glej MRS 26 Obračunavanje in
poročanje pokojninskih programov);
(c) pogodbene pravice ali pogodbene obveze, ki so odvisne od
prihodnje uporabe ali pravice do uporabe nefinančne postavke (na
primer nekatera nadomestila za licence, avtorske pravice,
spremenljiva in druga pogojna plačila najemnin in podobne postavke:
glej MSRP 15, MRS 38 Neopredmetena sredstva in MSRP 16 Najemi);
(d) jamstva za preostalo vrednost, ki jih zagotovi proizvajalec,
distributer ali prodajalec, in najemnikova jamstva za preostalo
vrednost, če so vgrajena v finančni najem (glej MSRP 15 in MSRP
16);
(e) pogodbe o finančnem poroštvu, razen če je izdajatelj predhodno
izrecno navedel, da take pogodbe obravnava kot zavarovalne pogodbe,
in je uporabil obračunavanje, ki se uporablja za zavarovalne
pogodbe. Izdajatelj se odloči, da bo za take pogodbe o finančnem
poroštvu uporabljal MSRP 17 ali MRS 32 Finančni instrumenti:
predstavljanje, MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja in MSRP 9
Finančni instrumenti. Izdajatelj lahko sprejme to odločitev za
vsako pogodbo posebej, odločitev za posamezno pogodbo pa je
nepreklicna;
(f) pogojna nadomestila kot obveznost ali terjatev v poslovni
združitvi (glej MSRP 3 Poslovne združitve);
(g) zavarovalne pogodbe, pri katerih je podjetje imetnik police,
razen če so te pogodbe pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje
(glej 3.(b) člen);
(h) pogodbe o kreditnih karticah ali podobne pogodbe, ki
zagotavljajo kreditne ali plačilne ureditve, ki ustrezajo
opredelitvi zavarovalne pogodbe, če, in samo če podjetje ne
upošteva ocene zavarovalnega tveganja, povezanega s posameznim
kupcem, pri določanju cene pogodbe s tem kupcem (glej MSRP 9 in
druge relevantne MSRP). Če in samo če MSRP 9 od podjetja zahteva,
da loči sestavino zavarovalnega kritja (glej 2.1.(e)(iv) člen MSRP
9), vgrajeno v tako pogodbo, podjetje za to sestavino uporabi MSRP
17.
8
Nekatere pogodbe ustrezajo opredelitvi zavarovalne pogodbe, vendar
je njihov glavni namen opravljanje storitev za vnaprej določeno
plačilo. Podjetje se lahko odloči uporabiti MSRP 15 namesto MSRP 17
za take pogodbe, ki jih izda, če in samo če so izpolnjeni določeni
pogoji. Podjetje lahko sprejme to odločitev za vsako pogodbo
posebej, vendar je odločitev za posamezno pogodbo nepreklicna.
Pogoji so:
(a) podjetje ne upošteva ocene tveganja, povezanega s posameznim
kupcem, pri določanju cene pogodbe s tem kupcem;
(b) nadomestilo po pogodbi se kupcu zagotovi z zagotovitvijo
storitev in ne z denarnimi plačili; in
(c) zavarovalno tveganje, preneseno s pogodbo, izhaja predvsem iz
uporabe storitev s strani kupca in ne iz negotovosti glede nabavne
vrednosti oziroma stroška teh storitev.
8A
Nekatere pogodbe ustrezajo opredelitvi zavarovalne pogodbe, vendar
imajo nadomestilo za zavarovane dogodke omejeno na znesek, ki bi
bil sicer potreben za poravnavo obveze imetnika police, ustvarjene
s pogodbo (na primer posojila z odpustkom vračila v primeru smrti).
Podjetje se odloči, ali bo uporabilo MSRP 17 ali MSRP 9 za take
pogodbe, ki jih izdaja, razen če so take pogodbe izključene iz
področja uporabe MSRP 17 na podlagi 7. člena. Podjetje sprejme tako
odločitev za vsak portfelj zavarovalnih pogodb, njegova odločitev
za vsak portfelj pa je nepreklicna.
Kombinacije zavarovalnih pogodb
9
Sklop ali niz zavarovalnih pogodb z isto ali povezano nasprotno
stranko lahko dosega skupen poslovni učinek ali pa je zasnovan za
doseganje takega učinka. Za poročanje o vsebini takih pogodb je
morda treba tak sklop ali niz pogodb obravnavati kot celoto. Na
primer, če gre pri pravicah in obvezah v eni pogodbi zgolj za
popolno razveljavitev pravic in obvez v drugi pogodbi, sklenjeni ob
istem času z isto nasprotno stranko, je njun skupni učinek, da ne
obstajajo nobene pravice in obveze.
Ločevanje sestavin od zavarovalne pogodbe (B31.–B35.
člen)
10
Zavarovalna pogodba lahko vsebuje eno ali več sestavin, ki bi
spadale v področje uporabe drugega standarda, če bi bile ločene
pogodbe. Na primer, zavarovalna pogodba lahko vsebuje naložbeno
sestavino ali sestavino za storitve, ki niso storitve zavarovalne
pogodbe (ali oboje). Podjetje uporabi 11.–13. člen za določanje in
obračunavanje sestavin pogodbe.
11
Podjetje:
(a) uporabi MSRP 9 za določitev, ali obstaja vgrajen izvedeni
finančni instrument, ki ga je treba ločiti, in če ta obstaja, kako
se ta izvedeni finančni instrument obračunava;
(b) od gostiteljske zavarovalne pogodbe loči naložbeno sestavino,
če in samo če je ta naložbena sestavina razločljiva od pogodbe
(glej B31.–B32. člen). Podjetje za obračunavanje ločene naložbene
sestavine uporabi MSRP 9, razen če gre za naložbeno pogodbo z
možnostjo diskrecijske udeležbe, ki spada v področje uporabe MSRP
17 (glej 3. (c) člen).
12
Po uporabi 11. člena za ločitev denarnih tokov, povezanih z
vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti in od njih
razločljivimi naložbenimi sestavinami, podjetje od gostiteljske
zavarovalne pogodbe loči obljube za prenos razločljivega blaga ali
storitev, ki niso storitve zavarovalne pogodbe, na imetnika police,
pri čemer uporabi 7. člen MSRP 15. Podjetje takšno obveznost
obračunava v skladu z MSRP 15. Pri uporabi 7. člena MSRP 15 za
ločitev obljube podjetje uporabi B33.–B35. člen MSRP 17 in ob
začetnem pripoznanju:
(a) uporabi MSRP 15 za razporeditev denarnih pritokov med
zavarovalno sestavino in vse obljube za zagotovitev razločljivega
blaga ali storitev, ki niso storitve zavarovalne pogodbe; in
(b) razporedi denarne odtoke med zavarovalno sestavino in vse
obljubljeno blago ali storitve, ki niso storitve zavarovalne
pogodbe, obračunane v skladu z MSRP 15, tako da:
(i) se denarni odtoki, povezani neposredno z vsako
komponento, pripišejo tej komponenti, ter
(ii) se vsi preostali denarni odtoki razporedijo na
sistematični in razumni podlagi, tako da odražajo denarne odtoke,
ki bi po pričakovanjih podjetja nastali, če bi bila ta sestavina
ločena pogodba.
13
Podjetje po uporabi 11.–12. člena vse preostale sestavine
gostiteljske zavarovalne pogodbe obračunava v skladu z MSRP 17. V
nadaljevanju se vsa sklicevanja v MSRP 17 na vgrajene izvedene
finančne instrumente nanašajo na izvedene finančne instrumente, ki
niso bili ločeni od gostiteljske zavarovalne pogodbe, vsa
sklicevanja na naložbene sestavine pa se nanašajo na naložbene
sestavine, ki niso bile ločene od gostiteljske zavarovalne pogodbe
(razen sklicevanj v B31.–B32. členu).
RAVEN ZDRUŽEVANJA ZAVAROVALNIH POGODB
14
Podjetje opredeli portfelje zavarovalnih pogodb. Portfelj
sestavljajo pogodbe, ki so izpostavljene podobnim tveganjem in se
upravljajo skupaj. Za pogodbe, ki spadajo v isto družino produktov,
bi se pričakovalo, da imajo podobna tveganja in da so v istem
portfelju, če se upravljajo skupaj. Za pogodbe iz različnih družin
produktov (na primer fiksna renta z enkratno premijo v primerjavi z
navadnim življenjskim zavarovanjem) se ne bi pričakovalo, da imajo
podobna tveganja, in zato bi bilo pričakovati, da bodo v različnih
portfeljih.
15
16.–24. člen se nanašajo na izdane zavarovalne pogodbe. Zahteve za
raven združevanja pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, so
določene v 61. členu.
16
Podjetje razdeli portfelj izdanih zavarovalnih pogodb najmanj
na:
(a) skupino pogodb, ki so ob začetnem pripoznanju kočljive, če
obstajajo,
(b) skupino pogodb, za katere je ob začetnem pripoznanju malo
verjetno, da bodo pozneje postale kočljive, če obstajajo, in
(c) skupino preostalih pogodb, če obstajajo.
17
Če ima podjetje primerne in dokazljive informacije, na podlagi
katerih lahko sklene, da bo ob uporabi 16. člena celoten niz pogodb
v isti skupini, lahko niz pogodb izmeri, da določi, ali so pogodbe
kočljive (glej 47. člen), in ga oceni, da določi, ali je za pogodbe
malo verjetno, da bodo pozneje postale kočljive (glej 19. člen). Če
podjetje nima primernih in dokazljivih informacij, na podlagi
katerih lahko sklene, da bo celoten niz pogodb v isti skupini,
skupino, v katero spadajo pogodbe, določi z obravnavanjem
posameznih pogodb.
18
Za izdane pogodbe, za katere podjetje uporablja pristop
razporejanja premij (glej 53.–59. člen), podjetje predpostavlja, da
nobena pogodba v portfelju ob začetnem pripoznanju ni kočljiva,
razen če dejstva in okoliščine kažejo nasprotno. Podjetje oceni,
ali je za pogodbe, ki ob začetnem pripoznanju niso kočljive, malo
verjetno, da bodo pozneje postale kočljive, tako da oceni
verjetnost sprememb veljavnih dejstev in okoliščin.
19
Za izdane pogodbe, za katere podjetje ne uporabi pristopa
razporejanja premij (glej 53.-54. člen), podjetje oceni, ali je za
pogodbe, ki ob začetnem pripoznanju niso kočljive, malo verjetno,
da bodo postale kočljive:
(a) na podlagi verjetnosti sprememb predpostavk, zaradi katerih bi,
če bi nastopile, pogodbe postale kočljive;
(b) z uporabo informacij o ocenah, zagotovljenih v okviru
notranjega poročanja podjetja. Zato pri ocenjevanju, ali je za
pogodbe, ki ob začetnem pripoznanju niso kočljive, malo verjetno,
da bodo postale kočljive:
(i) podjetje ne zanemari informacij, ki se zagotovijo z notranjim
poročanjem, o učinku sprememb predpostavk pri različnih pogodbah na
verjetnost, da bodo postale kočljive, vendar
(ii) podjetju ni treba zbirati dodatnih informacij, ki presegajo
informacije, zagotovljene v okviru notranjega poročanja podjetja, o
učinku sprememb predpostavk pri različnih pogodbah.
20
Če bi ob uporabi 14.–19. člena pogodbe v portfelju pripadale
različnim skupinam samo zato, ker zakonodaja ali predpisi izrecno
omejujejo dejansko zmožnost podjetja, da določi različno ceno ali
raven koristi za imetnike police z različnimi značilnostmi, lahko
podjetje te pogodbe vključi v isto skupino. Podjetje tega člena ne
sme uporabiti po analogiji pri drugih postavkah.
21
Podjetje lahko skupine, opisane v 16. členu, nadalje razdeli. Na
primer, podjetje se lahko odloči portfelje razdeliti na:
(a) več skupin pogodb, ki ob začetnem pripoznanju niso kočljive, če
se pri notranjem poročanju podjetja zagotovijo informacije, ki
razlikujejo med:
(i) različnimi stopnjami dobičkonosnosti ali
(ii) različnimi možnostmi, da pogodbe po začetnem pripoznanju
postanejo kočljive; in
(b) več kot eno skupino pogodb, ki so ob začetnem pripoznanju
kočljive, če se pri notranjem poročanju podjetja zagotovijo
podrobnejše informacije o obsegu, v katerem so pogodbe
kočljive.
22
Podjetje pogodb, ki so bile izdane z več kot enoletnim razmikom, ne
vključi v isto skupino. Da to doseže, podjetje po potrebi nadalje
razdeli skupine, opisane v 16.–21. členu.
23
Skupina zavarovalnih pogodb je sestavljena iz ene same pogodbe, če
je to rezultat uporabe 14.–22. člena.
24
Podjetje zahteve za pripoznavanje in merjenje iz MSRP 17 uporabi za
skupine pogodb, določene z uporabo 14.–23. člena. Podjetje določi
skupine ob začetnem pripoznanju in dodaja pogodbe v skupine z
uporabo 28. člena. Podjetje pozneje ne ocenjuje ponovno sestave
skupin. Za merjenje skupine pogodb lahko podjetje denarne tokove
pri izpolnitvi oceni na višji ravni združevanja kot na ravni
skupine ali portfelja, če lahko z uporabo 32.(a), 40.(a)(i) in
40.(b) člena ustrezne denarne tokove pri izpolnitvi vključi v
merjenje skupine tako, da take ocene dodeli skupinam pogodb.
PRIPOZNAVANJE
25
Podjetje pripozna skupino zavarovalnih pogodb, ki jih izda, ob
tistem od naslednjih dogodkov, ki nastopi prvi:
(a) začetek obdobja kritja skupine pogodb;
(b) datum, ko zapade v plačilo prvo plačilo imetnika police iz
skupine, in
(c) pri skupinah kočljivih pogodb, ko skupina postane kočljiva.
26
Če pogodbeni rok zapadlosti ne obstaja, se prvo plačilo imetnika
police šteje za zapadlo v plačilo, ko je prejeto. Podjetje mora z
uporabo 16. člena določiti, ali katere koli pogodbe tvorijo skupino
kočljivih pogodb, pred zgodnejšim od datumov iz 25.(a) in 25.(b)
člena, če dejstva in okoliščine kažejo na to, da taka skupina
obstaja.
27
[črtano]
28
Pri pripoznavanju skupine zavarovalnih pogodb v poročevalskem
obdobju podjetje vključi samo pogodbe, ki posamično izpolnjujejo
eno od meril iz 25. člena, in oceni diskontne stopnje na datum
začetnega pripoznanja (glej B73. člen) in enote kritja,
zagotovljene v poročevalskem obdobju (glej B119. člen). Podjetje
lahko pod pogoji iz 14.–22. člena po koncu poročevalskega obdobja v
skupino vključi dodatne pogodbe. Podjetje doda pogodbo v skupino v
poročevalskem obdobju, v katerem ta pogodba izpolnjuje eno od meril
iz 25. člena. To lahko povzroči spremembo pri določanju diskontnih
stopenj na datum začetnega pripoznanja z uporabo B73. člena.
Podjetje spremenjene mere uporabi od začetka poročevalskega
obdobja, v katerem se nove pogodbe dodajo skupini.
Denarni tokovi pri pridobivanju zavarovanj (glej B35.A–B35.D
člen)
28A
Podjetje razporedi denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj na
skupine zavarovalnih pogodb na podlagi sistematične in razumne
metode z uporabo B35.A–B35.B člena, razen če se odloči, da jih bo
pripoznalo kot odhodke z uporabo 59.(a) člena.
28B
Podjetje, ki ne uporabi 59.(a) člena, pripozna kot sredstvo plačane
denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj (ali denarne tokove pri
pridobivanju zavarovanj, za katere je bila pripoznana obveznost z
uporabo drugega MSRP) pred pripoznanjem povezane skupine
zavarovalnih pogodb. Podjetje tako sredstvo pripozna za vsako
povezano skupino zavarovalnih pogodb.
28C
Podjetje odpravi pripoznanje sredstva za denarne tokove pri
pridobivanju zavarovanj, kadar so denarni tokovi pri pridobivanju
zavarovanj vključeni v merjenje povezane skupine zavarovalnih
pogodb z uporabo 38.(c)(i) ali 55.(a) (iii) člena.
28D
Če se uporablja 28. člen, podjetje uporabi 28.B–28.C člen v skladu
z B35.C členom.
28E
Podjetje na koncu vsakega poročevalskega obdobja oceni zmožnost
povračila sredstva za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj,
če dejstva in okoliščine kažejo, da je sredstvo morda oslabljeno
(glej B35.D člen). Če podjetje ugotovi izgubo zaradi oslabitve,
prilagodi knjigovodsko vrednost sredstva in izgubo zaradi oslabitve
pripozna v poslovnem izidu.
28F
Podjetje v poslovnem izidu pripozna razveljavitev dela ali celotne
izgube zaradi oslabitve, prej pripoznane z uporabo 28.E člena, in
poveča knjigovodsko vrednost sredstva v obsegu, v katerem pogojev
za oslabitev ni več oziroma so se izboljšali.
MERJENJE (B36.–B119.F ČLEN)
29
Podjetje uporabi 30.–52. člen za vse skupine zavarovalnih pogodb,
ki spadajo v področje uporabe MSRP 17, z naslednjimi izjemami:
(a) za skupine zavarovalnih pogodb, ki izpolnjujejo katero koli
merilo iz 53. člena, lahko podjetje poenostavi merjenje skupine z
uporabo pristopa razporejanja premij iz 55.–59. člena;
(b) za skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, podjetje uporabi
32.–46. člen, kot se zahteva v 63.–70.A členu. 45. člen (o
zavarovalnih pogodbah z neposredno udeležbo) in 47.–52. člen (o
kočljivih pogodbah) se ne uporabljajo za skupine pozavarovalnih
pogodb, ki jih ima podjetje;
(c) za skupine naložbenih pogodb z možnostjo diskrecijske udeležbe
podjetje uporabi 32.–52. člen, kot so spremenjeni z 71. členom.
30
Kadar podjetje za skupino zavarovalnih pogodb, ki ustvarjajo
denarne tokove v tuji valuti, uporabi MRS 21 Vplivi sprememb
deviznih tečajev, to skupino pogodb, vključno s pogodbeno
storitveno maržo, obravnava kot denarno postavko.
31
V računovodskih izkazih podjetja, ki izdaja zavarovalne pogodbe,
denarni tokovi pri izpolnitvi ne odražajo tveganja neizpolnitve
obveznosti, tj. tveganja za neuspešnost tega podjetja (tveganje za
neuspešnost je opredeljeno v MSRP 13 Merjenje poštene
vrednosti).
Merjenje ob začetnem pripoznanju (B36.–B95.F člen)
32
Podjetje ob začetnem pripoznanju meri skupino zavarovalnih pogodb
kot vsoto:
(a) denarnih tokov pri izpolnitvi, ki jih sestavljajo:
(i) ocene prihodnjih denarnih tokov (33.–35. člen),
(ii) prilagoditev, ki odraža časovno vrednost denarja in finančna
tveganja, povezana s prihodnjimi denarnimi tokovi, v obsegu, v
katerem finančna tveganja niso vključena v ocene prihodnjih
denarnih tokov (36. člen), in
(iii) prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja (37. člen);
(b) pogodbene storitvene marže, izmerjene z uporabo 38.–39.
člena.
Ocene prihodnjih denarnih tokov (B36.–B71. člen)
33
Podjetje v merjenje skupine zavarovalnih pogodb vključi vse
prihodnje denarne tokove znotraj pogodbenih meja vsake pogodbe v
skupini (glej 34. člen). Podjetje lahko z uporabo 24. člena oceni
prihodnje denarne tokove na višji ravni združevanja in nato
razporedi iz njih izhajajoče denarne tokove pri izpolnitvi na
posamezne skupine pogodb. Ocene prihodnjih denarnih tokov
morajo:
(a) vključevati, na nepristranski način, vse primerne in dokazljive
informacije, ki so na voljo brez nepotrebnih stroškov ali
prizadevanj, o znesku, času in negotovosti teh prihodnjih denarnih
tokov (glej B37.–B41. člen). Da to zagotovi, podjetje oceni
pričakovano vrednost (tj. z verjetnostjo tehtano povprečje)
celotnega razpona možnih izidov;
(b) odražati zorni kot podjetja, če so ocene vseh relevantnih
tržnih spremenljivk skladne z razpoložljivimi tržnimi cenami za te
spremenljivke (glej B42.–B53. člen);
(c) biti aktualne – ocene odražajo pogoje, ki obstajajo na datum
merjenja, vključno s predpostavkami na ta datum o prihodnosti (glej
B54.–B60. člen);
(d) biti nedvoumne (eksplicitne) – podjetje prilagoditev za
nefinančno tveganje oceni ločeno od drugih ocen (glej B90. člen).
Podjetje prav tako oceni denarne tokove ločeno od prilagoditve za
časovno vrednost denarja in finančno tveganje, razen če
najustreznejša tehnika merjenja združuje te ocene (glej B46.
člen).
34
Denarni tokovi so znotraj pogodbenih meja zavarovalne pogodbe, če
izhajajo iz materialnih pravic in obvez, ki obstajajo v
poročevalskem obdobju, v katerem lahko podjetje doseže, da bo
imetnik police plačal premije, ali v katerem ima podjetje
materialno obvezo, da imetniku police zagotovi storitve zavarovalne
pogodbe (glej B61.– B71. člen) Materialna obveza za zagotovitev
storitev zavarovalne pogodbe preneha obstajati, ko:
(a) je podjetje dejansko zmožno ponovno oceniti tveganja določenega
imetnika police in lahko posledično določi ceno ali raven koristi,
ki v celoti odraža ta tveganja; ali
(b) sta izpolnjeni obe naslednji merili:
(i) podjetje je dejansko zmožno ponovno oceniti tveganja portfelja
zavarovalnih pogodb, ki vsebuje pogodbo, in lahko posledično določi
ceno ali raven koristi, ki v celoti odraža tveganje tega portfelja,
in
(ii) pri določanju višine premij do datuma, ko se tveganja ponovno
ocenijo, se ne upoštevajo tveganja, ki se nanašajo na obdobja po
datumu ponovne ocene.
35
Podjetje kot sredstvo ali obveznost ne pripozna nobenih zneskov, ki
se nanašajo na pričakovane premije ali pričakovane zahtevke, ki
niso znotraj pogodbenih meja zavarovalne pogodbe. Taki zneski se
nanašajo na prihodnje zavarovalne pogodbe.
Diskontne stopnje (B72.–B85. člen)
36
Podjetje prilagodi ocene prihodnjih denarnih tokov, da odražajo
časovno vrednost denarja in finančna tveganja, povezana s temi
denarnimi tokovi, v obsegu, v katerem finančna tveganja niso
vključena v ocene denarnih tokov. Diskontne stopnje, ki se
uporabljajo za ocene prihodnjih denarnih tokov, opisane v 33.
členu:
(a) odražajo časovno vrednost denarja, značilnosti denarnih tokov
ter likvidnostne značilnosti zavarovalnih pogodb;
(b) so skladne z razpoložljivimi trenutnimi tržnimi cenami (če
obstajajo) za finančne instrumente z denarnimi tokovi, katerih
značilnosti so skladne z značilnostmi zavarovalnih pogodb, na
primer v smislu časa, valute in likvidnosti; ter
(c) izključujejo učinek dejavnikov, ki vplivajo na take
razpoložljive tržne cene, vendar nimajo učinka na prihodnje denarne
tokove zavarovalnih pogodb.
Prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja (B86.–B92.
člen)
37
Podjetje prilagodi oceno sedanje vrednosti prihodnjih denarnih
tokov, da odraža nadomestilo, ki ga podjetje zahteva, ker mora
nositi negotovost glede zneska in časa denarnih tokov, ki izhaja iz
nefinančnega tveganja.
Pogodbena storitvena marža
38
Pogodbena storitvena marža je sestavina sredstva ali obveznosti za
skupino zavarovalnih pogodb, ki predstavlja nezasluženi dobiček, ki
ga bo podjetje pripoznalo pri opravljanju storitev zavarovalne
pogodbe v prihodnosti. Podjetje izmeri pogodbeno storitveno maržo
ob začetnem pripoznanju skupine zavarovalnih pogodb po znesku, ki,
razen če se uporablja 47. člen (o kočljivih pogodbah) ali B123.A
člen (o prihodkih iz zavarovanja v zvezi z 38.(c)(ii) členom), ne
privede do nobenih prihodkov ali odhodkov, ki izhajajo iz:
(a) začetnega pripoznanja zneska za denarne tokove pri izpolnitvi,
merjene z uporabo 32.–37. člena;
(b) katerih koli denarnih tokov, ki izhajajo iz pogodb v skupini na
tisti datum;
(c) odprave pripoznanja na datum začetnega pripoznanja:
(i) sredstva za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj z
uporabo 28.C člena, in
(ii) katerega koli drugega sredstva ali obveznosti, prej pripoznane
za denarne tokove, povezane s skupino pogodb, kot je določeno v
B66.A členu.
39
Za zavarovalne pogodbe, pridobljene pri prenosu zavarovalnih pogodb
ali v poslovni združitvi iz področja uporabe MSRP 3, podjetje
uporabi 38. člen v skladu z B93.–B95.F členom.
Poznejše merjenje
40
Knjigovodska vrednost skupine zavarovalnih pogodb na koncu vsakega
poročevalskega obdobja je vsota:
(a) obveznosti za preostalo kritje, sestavljene iz:
(i) denarnih tokov pri izpolnitvi, povezanih s prihodnjo
storitvijo, dodeljenih skupini na ta datum, ki se izmerijo z
uporabo 33.–37. člena in B36.–B92. člena,
(ii) pogodbene storitvene marže skupine na ta datum, izmerjene z
uporabo 43.-46. člena; in
(b) obveznosti za nastale zahtevke, ki jo sestavljajo denarni
tokovi pri izpolnitvi, povezani s preteklo storitvijo, dodeljeni
skupini na ta datum, ki se izmerijo z uporabo 33.–37. člena in
B36.–B92. člena.
41
Podjetje pripozna prihodke in odhodke za naslednje spremembe
knjigovodske vrednosti obveznosti za preostalo kritje:
(a) prihodki iz zavarovanja – za zmanjšanje obveznosti za preostalo
kritje zaradi storitev, opravljenih v obdobju (merijo se z uporabo
B120.–B124. člena);
(b) odhodki iz zavarovalnih storitev – za izgube pri kočljivih
skupinah pogodb in razveljavitve takih izgub (glej 47.–52. člen);
in
(c) finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja – za učinek
časovne vrednosti denarja in učinek finančnega tveganja, kot je
določeno v 87. členu.
42
Podjetje pripozna prihodke in odhodke za naslednje spremembe
knjigovodske vrednosti obveznosti za nastale zahtevke:
(a) odhodki iz zavarovalnih storitev – za povečanje obveznosti
zaradi zahtevkov in odhodkov, nastalih v tem obdobju, brez kakršnih
koli naložbenih sestavin;
(b) odhodki iz zavarovalnih storitev – za vse naknadne spremembe
denarnih tokov pri izpolnitvi v zvezi z nastalimi zahtevki in
nastalimi odhodki; in
(c) finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja – za učinek
časovne vrednosti denarja in učinek finančnega tveganja, kot je
določeno v 87. členu.
Pogodbena storitvena marža (B96.–B119.B člen)
43
Pogodbena storitvena marža na koncu poročevalskega obdobja
predstavlja dobiček v skupini zavarovalnih pogodb, ki še ni bil
pripoznan v poslovnem izidu, ker se nanaša na prihodnjo storitev,
ki se bo opravila po pogodbah v skupini.
44
Za zavarovalne pogodbe brez neposredne udeležbe je knjigovodska
vrednost pogodbene storitvene marže skupine pogodb na koncu
poročevalskega obdobja enaka knjigovodski vrednosti na začetku
poročevalskega obdobja, prilagojeni za:
(a) učinek vseh novih pogodb, dodanih skupini (glej 28. člen);
(b) obresti, natečene na knjigovodsko vrednost pogodbene storitvene
marže v poročevalskem obdobju, izmerjene po diskontnih stopnjah,
določenih v B72.(b) členu;
(c) spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi v zvezi s prihodnjo
storitvijo, kot so navedene v B96.–B100. členu, razen v obsegu, v
katerem:
(i) taka povečanja denarnih tokov pri izpolnitvi presegajo
knjigovodsko vrednost pogodbene storitvene marže, kar privede do
izgube (glej 48.(a) člen), ali
(ii) se taka zmanjšanja denarnih tokov pri izpolnitvi dodelijo
sestavini izgube pri obveznosti za preostalo kritje z uporabo
50.(b) člena;
(d) učinek tečajnih razlik na pogodbeno storitveno maržo; in
(e) znesek, pripoznan kot prihodek iz zavarovanja zaradi prenosa
storitev zavarovalne pogodbe v obdobju, določen z razporeditvijo
pogodbene storitvene marže, preostale na koncu poročevalskega
obdobja (pred kakršno koli razporeditvijo), po tekočem in
preostalem obdobju kritja z uporabo B119. člena.
45
Za zavarovalne pogodbe z neposredno udeležbo (glej B101.–B118.
člen) je knjigovodska vrednost pogodbene storitvene marže skupine
pogodb na koncu poročevalskega obdobja enaka knjigovodski vrednosti
na začetku poročevalskega obdobja, prilagojeni za zneske, navedene
v pododstavkih (a) do (e) v nadaljevanju. Podjetju teh prilagoditev
ni treba navajati ločeno. Namesto tega se lahko za nekatere ali vse
prilagoditve določi združen znesek. Prilagoditve so:
(a) učinek vseh novih pogodb, dodanih skupini (glej 28. člen);
(b) sprememba zneska deleža podjetja v pošteni vrednosti postavk,
ki so podlaga (glej B104.(b)(i) člen), razen v obsegu, v
katerem:
(i) se uporablja B115. člen (o zmanjševanju tveganj),
(ii) zmanjšanje zneska deleža podjetja v pošteni vrednosti postavk,
ki so podlaga, presega knjigovodsko vrednost pogodbene storitvene
marže, kar privede do izgube (glej 48. člen), ali
(iii) povečanje zneska deleža podjetja v pošteni vrednosti postavk,
ki so podlaga, razveljavi znesek iz točke (ii);
(c) spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi v zvezi s prihodnjo
storitvijo, kot so navedene v B101.–B118. členu, razen v obsegu, v
katerem:
(i) se uporablja B115. člen (o zmanjševanju tveganj),
(ii) taka povečanja denarnih tokov pri izpolnitvi presegajo
knjigovodsko vrednost pogodbene storitvene marže, kar privede do
izgube (glej 48. člen), ali
(iii) se taka zmanjšanja denarnih tokov pri izpolnitvi dodelijo
sestavini izgube pri obveznosti za preostalo kritje z uporabo
50.(b) člena;
(d) učinek vse izhajajočih tečajnih razlik na pogodbeno storitveno
maržo; in
(e) znesek, pripoznan kot prihodek iz zavarovanja zaradi prenosa
storitev zavarovalne pogodbe v obdobju, določen z razporeditvijo
pogodbene storitvene marže, preostale na koncu poročevalskega
obdobja (pred kakršno koli razporeditvijo), po tekočem in
preostalem obdobju kritja z uporabo B119. člena.
46
Nekatere spremembe pogodbene storitvene marže izravnajo spremembe
denarnih tokov pri izpolnitvi za obveznost za preostalo kritje, kar
povzroči, da ne pride do nobenih sprememb skupne knjigovodske
vrednosti obveznosti za preostalo kritje. Podjetje v obsegu, v
katerem spremembe pogodbene storitvene marže ne izravnajo sprememb
denarnih tokov pri izpolnitvi za obveznost za preostalo kritje,
pripozna prihodke in odhodke za spremembe z uporabo 41. člena.
Kočljive pogodbe
47
Zavarovalna pogodba je na datum začetnega pripoznanja kočljiva, če
denarni tokovi pri izpolnitvi, dodeljeni pogodbi, vsi prej
pripoznani denarni tokovi pri pridobivanju zavarovanj in vsi
denarni tokovi, ki izhajajo iz pogodbe na datum začetnega
pripoznanja, skupaj predstavljajo neto denarni odtok. Podjetje z
uporabo 16.(a) člena take pogodbe razporedi v skupine, ločene od
pogodb, ki niso kočljive. V obsegu, v katerem se uporablja 17.
člen, lahko podjetje identificira skupino kočljivih pogodb tako, da
izmeri niz pogodb in ne posamične pogodbe. Podjetje v poslovnem
izidu pripozna izgubo za neto odtok pri skupini kočljivih pogodb,
kar povzroči, da je knjigovodska vrednost obveznosti za skupino
enaka denarnim tokovom pri izpolnitvi, pogodbena storitvena marža
skupine pa enaka nič.
48
Skupina zavarovalnih pogodb postane pri poznejšem merjenju kočljiva
(ali kočljivejša), če naslednji zneski presegajo knjigovodsko
vrednost pogodbene storitvene marže:
(a) neugodne spremembe, ki se nanašajo na prihodnjo storitev,
denarnih tokov pri izpolnitvi, dodeljenih skupini, zaradi sprememb
ocen prihodnjih denarnih tokov in prilagoditve zaradi nefinančnega
tveganja; in
(b) za skupino zavarovalnih pogodb z neposredno udeležbo zmanjšanje
zneska deleža podjetja v pošteni vrednosti postavk, ki so
podlaga.
Podjetje z uporabo 44.(c)(i), 45.(b)(ii) in 45.(c)(ii) člena v
poslovnem izidu pripozna izgubo v višini tega presežnega
zneska.
49
Podjetje oblikuje (ali poveča) sestavino izgube obveznosti za
preostalo kritje za kočljivo skupino, ki predstavlja izgube,
pripoznane z uporabo 47.–48. člena. Sestavina izgube določa zneske,
predstavljene v poslovnem izidu kot razveljavitve izgub pri
kočljivih skupinah, ki se posledično izključijo pri ugotavljanju
prihodkov iz zavarovanja.
50
Ko je podjetje pripoznalo izgubo pri kočljivi skupini zavarovalnih
pogodb, razporedi: (a) naknadne spremembe denarnih tokov pri
izpolnitvi obveznosti za preostalo kritje iz 51. člena na
sistematični podlagi med:
(i) sestavino izgube obveznosti za preostalo kritje in
(ii) obveznost za preostalo kritje brez sestavine izgube;
(b) izključno na sestavino izgube, dokler se ta sestavina ne
zmanjša na nič:
(i) vsako naknadno zmanjšanje, ki se nanaša na prihodnjo storitev,
denarnih tokov pri izpolnitvi, dodeljenih skupini, zaradi sprememb
ocen prihodnjih denarnih tokov in prilagoditve zaradi nefinančnega
tveganja; in
(ii) vsa naknadna povečanja zneska deleža podjetja v pošteni
vrednosti postavk, ki so podlaga. Podjetje z uporabo 44.(c)(ii),
45.(b)(iii) in 45.(c)(iii) člena prilagodi pogodbeno storitveno
maržo samo za presežek zmanjšanja nad zneskom, dodeljenim sestavini
izgube.
51
Naknadne spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi pri obveznosti za
preostalo kritje, ki se morajo razporediti z uporabo 50.(a) člena,
so:
(a) ocene sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov za zahtevke
in odhodke, za katere ne velja več obveznost za preostalo kritje
zaradi nastalih odhodkov iz zavarovalnih storitev;
(b) spremembe prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja, pripoznane
v poslovnem izidu zaradi sprostitve iz tveganja; in
(c) finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja.
52
Sistematična razporeditev, ki se zahteva s 50.(a) členom, povzroči,
da skupni zneski, razporejeni na sestavino izgube v skladu z
48.–50. členom, do konca obdobja kritja skupine pogodb dosežejo
vrednost nič.
Pristop razporejanja premij
53
Podjetje lahko poenostavi merjenje skupine zavarovalnih pogodb z
uporabo pristopa razporejanja premij, opisanega v 55.–59. členu, če
in samo če ob oblikovanju skupine:
(a) podjetje utemeljeno pričakuje, da se meritev obveznosti za
preostalo kritje za skupino na podlagi take poenostavitve ne bi
bistveno razlikovala od meritve na podlagi zahtev iz 32.–52. člena;
ali
(b) obdobje kritja vsake pogodbe v skupini (vključno s storitvami
zavarovalne pogodbe, ki izhajajo iz vseh premij znotraj pogodbenih
meja, določenih na ta datum z uporabo 34. člena) znaša eno leto ali
manj.
54
Merilo iz 53.(a) člena ni izpolnjeno, če podjetje ob oblikovanju
skupine pričakuje pomembno spremenljivost denarnih tokov pri
izpolnitvi, ki bi vplivala na merjenje obveznosti za preostalo
kritje v obdobju pred nastankom zahtevka. Spremenljivost denarnih
tokov pri izpolnitvi se na primer poveča z:
(a) obsegom, v katerem so prihodnji denarni tokovi povezani z
morebitnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, vgrajenimi v
pogodbe; in
(b) trajanjem obdobja kritja skupine pogodb.
55
Podjetje z uporabo pristopa razporejanja premij obveznost za
preostalo kritje izmeri na naslednji način:
(a) ob začetnem pripoznanju je knjigovodska vrednost obveznosti
enaka:
(i) morebitnim premijam, prejetim ob začetnem pripoznanju,
(ii) zmanjšanim za morebitne denarne tokove pri pridobivanju
zavarovanj na ta datum, razen če se podjetje odloči plačila
pripoznati kot odhodek z uporabo 59.(a) člena, in
(iii) povečanim ali zmanjšanim za vsak znesek, ki izhaja iz odprave
pripoznanja na ta datum:
1. sredstva za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj z uporabo
28.C
člena,
in
2. katerega koli drugega sredstva ali obveznosti, prej pripoznane
za denarne tokove, povezane s skupino pogodb, kot je določeno v
B66.A členu.
(b) na koncu vsakega poznejšega poročevalskega obdobja je
knjigovodska vrednost obveznosti knjigovodska vrednost na začetku
poročevalskega obdobja:
(i) povečana za premije, prejete v obdobju,
(ii) zmanjšana za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj, razen
če se podjetje odloči plačila pripoznati kot odhodek z uporabo
59.(a) člena,
(iii) povečana za vse zneske, povezane z amortizacijo denarnih
tokov pri pridobivanju zavarovanj, pripoznane kot odhodke v
poročevalskem obdobju, razen če se podjetje odloči denarne tokove
pri pridobivanju zavarovanj pripoznati kot odhodek z uporabo 59.(a)
člena,
(iv) povečana za morebitne prilagoditve sestavine financiranja z
uporabo 56. člena,
(v) zmanjšana za znesek, pripoznan kot prihodki iz zavarovanja za
storitve, zagotovljene v tem obdobju (glej B126. člen), in
(vi) zmanjšana za morebitno naložbeno sestavino, ki je bila
izplačana ali prenesena na obveznost za nastale zahtevke.
56
Če imajo zavarovalne pogodbe v skupini pomembno sestavino
financiranja, podjetje prilagodi knjigovodsko vrednost obveznosti
za preostalo kritje, tako da se v njej upoštevata časovna vrednost
denarja in učinek finančnega tveganja z uporabo diskontnih stopenj
iz 36. člena, kot so bile določene ob začetnem pripoznanju.
Podjetju ni treba prilagoditi knjigovodske vrednosti obveznosti za
preostalo kritje, tako da se v njej upoštevata časovna vrednost
denarja in učinek finančnega tveganja, če ob začetnem pripoznanju
pričakuje, da obdobje med zagotovitvijo vsakega dela storitev in
povezanim rokom zapadlosti premije ni daljše od enega leta.
57
Če v katerem koli trenutku v obdobju kritju dejstva in okoliščine
kažejo na to, da je skupina zavarovalnih pogodb kočljiva, podjetje
izračuna razliko med:
(a) knjigovodsko vrednostjo obveznosti za preostalo kritje,
določeno z uporabo 55. člena; in
(b) denarnimi tokovi pri izpolnitvi, povezanimi s preostalim
kritjem skupine, z uporabo 33.–37. ter B36.–B92. člena. Vendar pa,
če podjetje pri uporabi 59.(b) člena obveznosti za nastale zahtevke
ne prilagodi za časovno vrednost denarja in učinek finančnega
tveganja, v denarne tokove pri izpolnitvi ne vključi nobene take
prilagoditve.
58
V obsegu, v katerem denarni tokovi pri izpolnitvi, opisani v 57.(b)
členu, presegajo knjigovodsko vrednost, opisano v 57.(a) členu,
podjetje v poslovnem izidu pripozna izgubo in poveča obveznost za
preostalo kritje.
59
Pri uporabi pristopa razporejanja premij:
(a) se lahko podjetje odloči pripoznati vse denarne tokove pri
pridobivanju zavarovanj kot odhodke, kot ti stroški nastanejo, če
obdobje kritja za vsako pogodbo v skupini ob začetnem pripoznanju
ni daljše od enega leta;
(b) podjetje meri obveznost za nastale zahtevke za skupino
zavarovalnih pogodb po denarnih tokovih pri izpolnitvi v zvezi z
nastalimi zahtevki z uporabo 33.–37. in B36.–B92. člena. Vendar
podjetju ni treba prilagoditi prihodnjih denarnih tokov za časovno
vrednost denarja in učinek finančnega tveganja, če naj bi bili ti
denarni tokovi po pričakovanjih plačani ali prejeti v enem letu ali
manj od datuma nastanka zahtevkov.
Pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje
60
Zahteve v MSRP 17 so spremenjene za pozavarovalne pogodbe, ki jih
ima podjetje, kot je določeno v 61.–70.A členu.
61
Podjetje razdeli portfelje pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, z
uporabo 14.–24. člena, pri čemer se sklicevanja na kočljive pogodbe
v teh členih nadomestijo s pogodbami, ki imajo ob začetnem
pripoznanju čisti dobiček. Za nekatere pozavarovalne pogodbe, ki
jih ima podjetje, bo uporaba 14.–24. člena privedla do skupine z
eno samo pogodbo.
Pripoznavanje
62
Namesto, da bi uporabilo 25. člen, podjetje pripoznava skupino
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, od tistega od spodnjih datumov,
ki nastopi prvi:
(a) začetka obdobja kritja skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih
ima podjetje. in
(b) datuma, na katerega podjetje z uporabo 25.(c) člena pripozna
kočljivo skupino zavarovalnih pogodb, ki so podlaga, če je podjetje
na ta datum ali pred njim sklenilo povezano pozavarovalno pogodbo
iz skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima.
62A
Ne glede na 62.(a) člen podjetje odloži pripoznanje skupine
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, ki zagotavljajo sorazmerno
kritje, do datuma, na katerega se opravi začetno pripoznanje katere
koli zavarovalne pogodbe, ki je podlaga, če ta datum nastopi
pozneje kot začetek obdobja kritja skupine pozavarovalnih pogodb,
ki jih ima.
Merjenje
63
Podjetje pri uporabi zahtev glede merjenja iz 32.–36. člena za
pozavarovalne pogodbe, ki jih ima, v obsegu, v katerem se
zavarovalne pogodbe, ki so njihova podlaga, prav tako merijo z
uporabo teh členov, uporabi dosledne predpostavke za merjenje ocen
sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov za skupino
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, in ocen sedanje vrednosti
prihodnjih denarnih tokov za skupino(-e) zavarovalnih pogodb, ki so
podlaga za pozavarovalne pogodbe. Poleg tega podjetje v ocene
sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov za skupino
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, vključi učinek tveganja
neizpolnitve s strani izdajatelja pozavarovalne pogodbe, vključno z
učinki zavarovanja s premoženjem in izgubami iz naslova sporov.
64
Namesto uporabe 37. člena podjetje določi prilagoditev zaradi
nefinančnega tveganja tako, da predstavlja znesek tveganja, ki ga
imetnik skupine pozavarovalnih pogodb prenese na izdajatelja teh
pogodb.
65
Zahteve iz 38. člena, ki se nanašajo na določanje pogodbene
storitvene marže ob začetnem pripoznanju, so spremenjene, tako da
odražajo dejstvo, da za skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima
podjetje, ne obstaja nezasluženi dobiček temveč čisti strošek ali
čisti dobiček iz nakupa pozavarovanja. Zato podjetje, razen če se
uporablja 65.A člen, ob začetnem pripoznanju pripozna vse čiste
stroške ali čiste dobičke iz nakupa skupine pozavarovalnih pogodb,
ki jih ima, kot pogodbeno storitveno maržo, merjeno po znesku,
enakem vsoti:
(a) denarnih tokov pri izpolnitvi;
(b) zneska, v višini katerega se na ta datum odpravi pripoznanje
sredstva ali obveznosti, prej pripoznane za denarne tokove,
povezane s skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima;
(c) denarnih tokov, ki nastanejo na ta datum; in
(d) prihodkov, pripoznanih v poslovnem izidu z uporabo 66.A
člena.
65A
Če se čisti strošek nakupa pozavarovalnega kritja nanaša na
dogodke, ki so nastopili pred nakupom skupine pozavarovalnih
pogodb, ki jih ima, podjetje ne glede na zahteve iz B5. člena tak
strošek takoj pripozna kot odhodek v poslovnem izidu.
66
Podjetje namesto uporabe 44. člena pogodbeno storitveno maržo na
koncu poročevalskega obdobja za skupino pozavarovalnih pogodb, ki
jih ima, izmeri po knjigovodski vrednosti, določeni na začetku
poročevalskega obdobja, prilagojeni za:
(a) učinek vseh novih pogodb, dodanih skupini (glej 28. člen);
(b) obresti, natečene na knjigovodsko vrednost pogodbene storitvene
marže, izmerjene po diskontnih stopnjah, določenih v B72.(b)
členu;
(ba) prihodke, pripoznane v poslovnem izidu v poročevalskem obdobju
z uporabo 66.A člena;
(bb) razveljavitve sestavine iz naslova povračila izgub, pripoznane
z uporabo 66.B člena (glej B119.F člen), v obsegu, v katerem te
razveljavitve niso spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi skupine
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje;
(c) spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi, merjene po diskontnih
stopnjah, določenih v B72.(c) členu, v obsegu, v katerem se
sprememba nanaša na prihodnjo storitev, razen če:
(i) je sprememba posledica spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi,
dodeljenih skupini zavarovalnih pogodb, ki so podlaga za
pozavarovalne pogodbe, ki ne privede do prilagoditve pogodbene
storitvene marže za skupino zavarovalnih pogodb, ki so podlaga za
pozavarovalne pogodbe, ali
(ii) je sprememba posledica uporabe 57.–58. člena (o kočljivih
pogodbah), če podjetje meri skupino zavarovalnih pogodb, ki so
podlaga za pozavarovalne pogodbe, z uporabo pristopa razporejanja
premij;
(d) učinek vse izhajajočih tečajnih razlik na pogodbeno storitveno
maržo; in
(e) znesek, pripoznan v poslovnem izidu zaradi storitev, prejetih v
obdobju, določen z razporeditvijo pogodbene storitvene marže,
preostale na koncu poročevalskega obdobja (pred kakršno koli
razporeditvijo), po tekočem in preostalem obdobju kritja skupine
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, z uporabo B119.
člena.
66A
Podjetje prilagodi pogodbeno storitveno maržo skupine
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, in posledično pripozna prihodke,
kadar pripozna izgubo ob začetnem pripoznanju kočljive skupine
pogodb, ki so podlaga za pozavarovalne pogodbe, ali ko doda
kočljive zavarovalne pogodbe, ki so podlaga, v skupino (glej
B119.C–B119.E člen).
66B
Podjetje oblikuje (ali prilagodi) sestavino iz naslova povračila
izgub sredstva za preostalo kritje za skupino pozavarovalnih
pogodb, ki jih ima, ki predstavlja povračilo izgub, pripoznanih z
uporabo 66.(c)(i)–(ii) in 66.A člena. Sestavina iz naslova
povračila izgub določa zneske, ki se predstavijo v poslovnem izidu
kot razveljavitve povračil izgub iz pozavarovalnih pogodb, ki jih
ima podjetje, in se posledično izključijo iz dodelitve premij,
plačanih pozavarovatelju (glej B119.F člen).
67
Spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi, ki so posledica sprememb
tveganja neizpolnitve s strani izdajatelja pozavarovalne pogodbe,
ki jo ima podjetje, niso povezane s prihodnjo storitvijo in ne
prilagodijo pogodbene storitvene marže.
68
Pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje, ne morejo biti
kočljive. Zato se zahteve iz 47.–52. člena ne uporabljajo.
Pristop razporejanja premij za pozavarovalne pogodbe, ki jih ima
podjetje
69
Podjetje lahko uporablja pristop razporejanja premij iz 55.–56. in
59. člena (prilagojen tako, da odraža lastnosti pozavarovalnih
pogodb, ki jih ima, ki se razlikujejo od izdanih zavarovalnih
pogodb, na primer ustvarjanje odhodkov oziroma zmanjševanje
odhodkov namesto prihodkov) za poenostavitev merjenja skupine
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, če ob oblikovanju skupine:
(a) podjetje utemeljeno pričakuje, da se rezultat take meritve ne
bi bistveno razlikoval od rezultata uporabe zahtev iz 63.–68.
člena; ali
(b) obdobje kritja vsake pogodbe v skupini pozavarovalnih pogodb,
ki jih ima podjetje (vključno z zavarovalnim kritjem iz naslova
vseh premij znotraj pogodbenih meja, določenih na ta datum z
uporabo 34. člena), znaša eno leto ali manj.
70
Podjetje ne more izpolnjevati pogoja iz 69.(a) člena, če ob
oblikovanju skupine pričakuje pomembno spremenljivost denarnih
tokov pri izpolnitvi, ki bi vplivala na merjenje sredstva za
preostalo kritje v obdobju pred nastankom zahtevka. Spremenljivost
denarnih tokov pri izpolnitvi se na primer poveča z:
(a) obsegom, v katerem so prihodnji denarni tokovi povezani z
morebitnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, vgrajenimi v
pogodbe; in
(b) trajanjem obdobja kritja skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih
ima podjetje.
70A
Če podjetje skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, meri z
uporabo pristopa razporejanja premij, uporabi 66.A člen in
prilagodi knjigovodsko vrednost sredstva za preostalo kritje,
namesto da bi prilagodilo pogodbeno storitveno maržo.
Naložbene pogodbe z možnostjo diskrecijske udeležbe
71
Naložbena pogodba z možnostjo diskrecijske udeležbe ne vključuje
prenosa pomembnega zavarovalnega tveganja. Posledično so zahteve
MSRP 17 za zavarovalne pogodbe v primeru naložbenih pogodb z
možnostjo diskrecijske udeležbe spremenjene, kot sledi:
(a) datum začetnega pripoznanja (glej 25. in 28. člen) je datum, ko
podjetje postane stranka v pogodbi;
(b) pogodbene meje (glej 34. člen) se spremenijo, tako da so
denarni tokovi znotraj pogodbenih meja, če izhajajo iz materialne
obveze podjetja, da bo izročilo denar na sedanji ali prihodnji
datum. Podjetje nima materialne obveze izročiti denar, če je
dejansko zmožno določiti ceno za obljubo izročitve denarja, ki v
celoti odraža obljubljeni znesek denarnih sredstev in povezana
tveganja.
(c) dodelitev pogodbene storitvene marže (glej 44.(e) in 45.(e)
člen) se spremeni tako, da podjetje pripozna pogodbeno storitveno
maržo za obdobje trajanja skupine pogodb na sistematičen način, ki
odraža prenos naložbenih storitev v okviru pogodbe.
SPREMEMBA IN ODPRAVA PRIPOZNANJA
Sprememba zavarovalne pogodbe
72
Če se pogoji zavarovalne pogodbe spremenijo, na primer z dogovorom
med strankama v pogodbi ali zaradi spremembe predpisov, podjetje
odpravi pripoznanje prvotne pogodbe in spremenjeno pogodbo pripozna
kot novo pogodbo z uporabo MSRP 17 ali drugih veljavnih standardov,
če in samo če je izpolnjen kateri koli pogoj iz točk (a) do (c).
Izvršitev pravice, vključene v pogoje pogodbe, ni sprememba. Pogoji
so:
(a) če bi bili spremenjeni pogoji vključeni na začetku kritja
pogodbe:
(i) bi bila spremenjena pogodba izključena iz področja uporabe MSRP
17 z uporabo 3.–8.A člena,
(ii) bi podjetje ločilo različne sestavine od gostiteljske
zavarovalne pogodbe z uporabo 10.–13. člena, kar bi privedlo do
drugačne zavarovalne pogodbe, za katero bi se uporabil MSRP 17,
(iii) bi imela spremenjena pogodba bistveno drugačne pogodbene meje
ob uporabi 34. člena ali
(iv) bi bila spremenjena pogodba vključena v drugo skupino pogodb z
uporabo 14.–24. člena;
(b) prvotna pogodba je ustrezala opredelitvi zavarovalne pogodbe z
neposredno udeležbo, vendar spremenjena pogodba ne ustreza več tej
opredelitvi oziroma obratno; ali
(c) podjetje je za prvotno pogodbo uporabilo pristop razporejanja
premij iz 53.–59. člena ali 69.–70. člena, vendar spremembe
pomenijo, da pogodba ne izpolnjuje več meril primernosti za ta
pristop iz 53. ali 69. člena.
73
Če sprememba pogodbe ne izpolnjuje nobenega od pogojev iz 72.
člena, podjetje obravnava spremembe denarnih tokov, ki so posledica
spremembe pogodbe, kot spremembe ocen denarnih tokov pri izpolnitvi
z uporabo 40.–52. člena.
Odprava pripoznanja
74
Podjetje odpravi pripoznanje zavarovalne pogodbe samo, kadar:
(a) pogodba preneha, tj. obveza, določena v zavarovalni pogodbi,
poteče, je izpolnjena ali razveljavljena; ali
(b) je izpolnjen kateri koli pogoj iz 72. člena.
75
Ko zavarovalna pogodba preneha, podjetje ni več izpostavljeno
tveganju in mu zato ni treba prenašati nobenih ekonomskih virov za
izpolnitev zavarovalne pogodbe. Na primer, ko podjetje kupi
pozavarovanje, odpravi pripoznanje zavarovalnih pogodb, ki so
njegova podlaga, vendar samo če so te pogodbe prenehale.
76
Podjetje odpravi pripoznanje zavarovalne pogodbe v skupini
zavarovalnih pogodb z uporabo naslednjih zahtev iz MSRP 17:
(a) denarni tokovi pri izpolnitvi, dodeljeni skupini, se
prilagodijo, da se izločita sedanja vrednost prihodnjih denarnih
tokov in prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja, povezana s
pravicami in obvezami, za katere se je odpravilo pripoznanje v
skupini, z uporabo 40.(a)(i) in 40.(b) člena;
(b) pogodbena storitvena marža skupine se prilagodi za spremembo
denarnih tokov pri izpolnitvi, opisano pod točko (a), v obsegu, ki
se zahteva s 44.(c) in 45.(c) členom, razen če se uporablja 77.
člen; in
(c) število enot kritja za pričakovane preostale storitve
zavarovalne pogodbe se prilagodi tako, da odraža enote kritja, za
katere se je odpravilo pripoznanje v skupini, znesek pogodbene
storitvene marže, pripoznane v poslovnem izidu v obdobju, pa
temelji na prilagojenem številu, pri čemer se uporablja B119.
člen.
77
Ko podjetje odpravi pripoznanje zavarovalne pogodbe, ker prenese
pogodbo na tretjo osebo ali odpravi pripoznanje zavarovalne pogodbe
in pripozna novo pogodbo z uporabo 72. člena, namesto uporabe
76.(b) člena:
(a) prilagodi pogodbeno storitveno maržo skupine, iz katere se je
odpravilo pripoznanje pogodbe, v obsegu, ki se zahteva s 44.(c) in
45.(c) členom, za razliko med zneskom iz točke (i) in zneskom iz
točke (ii) za pogodbe, prenesene na tretjo osebo, ali zneskom iz
točke (iii) za pogodbe, za katere se je odpravilo pripoznanje z
uporabo 72. člena, tj. med:
(i) spremembo knjigovodske vrednosti skupine zavarovalnih pogodb,
ki je posledica odprave pripoznanja pogodbe z uporabo 76.(a)
člena,
(ii) premijo, ki jo zaračuna tretja oseba,
(iii) premijo, ki bi jo zaračunalo podjetje, če bi na datum
spremembe pogodbe pogodbo pod enakimi pogoji sklenilo kot novo
pogodbo, od te premije pa se odšteje vsaka dodatna premija,
zaračunana za spremembo;
(b) izmeri novo pripoznano pogodbo z uporabo 72. člena ob
predpostavki, da je podjetje prejelo premijo, opisano v točki
(a)(iii), na datum spremembe.
PREDSTAVLJANJE V IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA
78
Podjetje v izkazu finančnega položaja ločeno prikaže knjigovodsko
vrednost portfeljev:
(a) izdanih zavarovalnih pogodb, ki so sredstva;
(b) izdanih zavarovalnih pogodb, ki so obveznosti;
(c) pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, ki so sredstva;
in
(d) pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, ki so
obveznosti.
79
Podjetje vključi vsa sredstva za denarne tokove pri pridobivanju
zavarovanj, ki se pripoznajo z uporabo 28.B člena, v knjigovodsko
vrednost povezanih portfeljev izdanih zavarovalnih pogodb in vsa
sredstva ali obveznosti za denarne tokove, povezane s portfelji
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima (glej 65.(b) člen), v
knjigovodsko vrednost portfeljev pozavarovalnih pogodb, ki jih
ima.
PRIPOZNAVANJE IN PREDSTAVLJANJE V IZKAZIH FINANČNE USPEŠNOSTI
(B120.–B136. ČLEN)
80
Podjetje z uporabo 41. in 42. člena razdruži zneske, pripoznane v
izkazu poslovnega izida in izkazu vseobsegajočega donosa (v
nadaljnjem besedilu: izkaza finančne uspešnosti), na:
(a) rezultat zavarovalnih storitev (83.–86. člen), ki ga
sestavljajo prihodki iz zavarovanja in odhodki iz zavarovalnih
storitev; in
(b) finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja (87.–92.
člen).
81
Podjetju ni treba razdružiti spremembe prilagoditve zaradi
nefinančnega tveganja med rezultat zavarovalnih storitev in
finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja. Če podjetje ne izvede
take razdružitve, vključi celotno spremembo prilagoditve zaradi
nefinančnega tveganja kot del rezultata zavarovalnih storitev.
82
Podjetje prikaže prihodke ali odhodke iz pozavarovalnih pogodb, ki
jih ima, ločeno od prihodkov ali odhodkov iz izdanih zavarovalnih
pogodb.
Rezultat zavarovalnih storitev
83
Podjetje v poslovnem izidu prikaže prihodke iz zavarovanja, ki
izhajajo iz skupin izdanih zavarovalnih pogodb. Prihodki iz
zavarovanja predstavljajo zagotovitev storitev, ki izhajajo iz
skupine zavarovalnih pogodb, in sicer v znesku, ki odraža
nadomestilo, do katerega bo podjetje po pričakovanjih upravičeno v
zameno za te storitve. V B120.–B127. členu je določeno, kako
podjetje meri prihodke iz zavarovanja.
84
Podjetje v poslovnem izidu prikaže odhodke iz zavarovalnih
storitev, ki izhajajo iz skupine izdanih zavarovalnih pogodb, ki
jih sestavljajo nastali zahtevki (brez odplačil naložbenih
sestavin), drugi odhodki iz zavarovalnih storitev in drugi zneski,
opisani v 103.(b) členu.
85
Prihodki iz zavarovanja in odhodki iz zavarovalnih storitev,
prikazani v poslovnem izidu, izključujejo vse naložbene sestavine.
Podjetje v poslovnem izidu ne prikaže informacij o premijah, če te
informacije niso skladne s 83. členom.
86
Podjetje lahko prikaže prihodke ali odhodke iz skupine
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima (glej 60.–70.A člen), ki niso
finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja, v enem znesku, ali pa
lahko ločeno prikaže zneske, ki jih povrne pozavarovatelj, in
dodelitev plačanih premij, ki skupaj predstavljajo seštevek, enak
temu enemu znesku. Če podjetje ločeno prikaže zneske, ki jih je
povrnil pozavarovatelj, in dodelitev plačanih premij:
(a) denarne tokove iz pozavarovanja, ki so pogojeni z zahtevki pri
pogodbah, ki so njegova podlaga, obravnava kot del zahtevkov, ki
naj bi se po pričakovanjih povrnili v okviru pozavarovalnih pogodb,
ki jih ima podjetje;
(b) zneske od pozavarovatelja, ki naj bi jih po pričakovanjih
prejelo, ki niso pogojeni z zahtevki pri pogodbah, ki so podlaga za
pozavarovanje (na primer nekatere vrste odstopnih provizij),
obravnava kot zmanjšanje premij, ki se morajo plačati
pozavarovatelju;
(ba) zneske, povezane s povračilom izgub, pripoznane z uporabo
66.(c)(i)–(ii) in 66.A–66.B člena, obravnava kot zneske, ki jih je
povrnil pozavarovatelj; in
(c) dodelitve plačanih premij ne prikaže kot zmanjšanje
prihodkov.
Finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja (glej B128.–B136.
člen)
87
Finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja sestavlja sprememba
knjigovodske vrednosti skupine zavarovalnih pogodb, ki izhaja
iz:
(a) učinka časovne vrednosti denarja ter sprememb časovne vrednosti
denarja; in
(b) učinka finančnega tveganja ter sprememb finančnega tveganja;
vendar
(c) brez vseh takih sprememb za skupine zavarovalnih pogodb z
neposredno udeležbo, ki bi prilagodile pogodbeno storitveno maržo,
vendar do tega ne pride pri uporabi 45.(b)(ii), 45.(b)(iii),
45.(c)(ii) ali 45. (c)(iii) člena. Te se vključijo v odhodke iz
zavarovalnih storitev.
87A
Podjetje uporabi:
(a) B117.A člen za finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja, ki
izhajajo iz uporabe B115. člena (zmanjševanje tveganj); in
(b) 88. in 89. člen za vse druge finančne prihodke ali odhodke iz
zavarovanja.
88
Razen če se uporablja 89. člen, podjetje pri uporabi 87.A(b) člena
izbere računovodsko usmeritev med:
(a) vključitvijo finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja za
obdobje v poslovni izid; ali
(b) razdružitvijo finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja
za obdobje, tako da se v poslovni izid vključi znesek, določen s
sistematično razporeditvijo pričakovanih skupnih finančnih
prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja v obdobju trajanja skupine
pogodb z uporabo B130.–B133. člena.
89
Za zavarovalne pogodbe z neposredno udeležbo, pri katerih ima
podjetje v posesti postavke, ki so podlaga, podjetje pri uporabi
87.A(b) člena izbere računovodsko usmeritev med:
(a) vključitvijo finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja za
obdobje v poslovni izid; ali
(b) razdružitvijo finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja
za obdobje, tako da se v poslovni izid vključi znesek, s katerim se
odpravijo računovodske neskladnosti s prihodki ali odhodki,
vključenimi v poslovni izid posedovanih postavk, ki so podlaga, z
uporabo B134.–B136. člena.
90
Če podjetje izbere računovodsko usmeritev iz 88.(b) člena ali iz
89.(b) člena, v drugi vseobsegajoči donos vključi razliko med
finančnimi prihodki ali odhodki iz zavarovanja, merjenimi na
podlagi, določeni v teh členih, in skupnimi finančnimi prihodki ali
odhodki iz zavarovanja v obdobju.
91
Če podjetje prenese skupino zavarovalnih pogodb ali odpravi
pripoznanje zavarovalne pogodbe z uporabo 77. člena:
(a) v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitev (glej
MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov) prerazvrsti vse
preostale zneske za skupino (ali pogodbo), ki so bili prej
pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu, ker je podjetje izbralo
računovodsko usmeritev iz 88.(b) člena;
(b) v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitev (glej
MRS 1) ne prerazvrsti vseh preostalih zneskov za skupino (ali
pogodbo), ki so bili prej pripoznani v drugem vseobsegajočem
donosu, ker je podjetje izbralo računovodsko usmeritev iz 89.(b)
člena.
92
V skladu s 30. členom mora podjetje obravnavati zavarovalno pogodbo
kot denarno postavko po MRS 21 za namen pretvorbe postavk v tujih
valutah v svojo funkcijsko valuto. Podjetje vključi tečajne razlike
pri spremembah knjigovodske vrednosti skupin zavarovalnih pogodb v
izkaz poslovnega izida, razen če se nanašajo na spremembe
knjigovodske vrednosti skupin zavarovalnih pogodb, vključene v
drugi vseobsegajoči donos z uporabo 90. člena; v tem primeru se
vključijo v drugi vseobsegajoči donos.
RAZKRIVANJE
93
Cilj zahtev po razkritju je, da podjetja v pojasnilih razkrijejo
informacije, ki skupaj z informacijami iz izkaza finančnega
položaja, izkazov finančne uspešnosti in izkaza denarnih tokov
zagotavljajo podlago, na kateri lahko uporabniki računovodskih
izkazov ocenijo učinek pogodb iz področja uporabe MSRP 17 na
finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja. Za
doseganje navedenega cilja podjetje razkrije kvalitativne in
kvantitativne informacije o:
(a) zneskih, pripoznanih v njegovih računovodskih izkazih za
pogodbe iz področja uporabe MSRP 17 (glej 97.–116. člen);
(b) pomembnih presojah in spremembah teh presoj pri uporabi MSRP 17
(glej 117.–120. člen); in
(c) vrsti in obsegu tveganj, ki jih vsebujejo pogodbe iz področja
uporabe MSRP 17 (glej 121.–132. člen).
94
Podjetje preuči raven podrobnosti, ki je potrebna za doseganje
cilja razkritja, in kolikšen poudarek je treba nameniti vsaki od
različnih zahtev. Če razkritja, zagotovljena z uporabo 97.–132.
člena, niso zadostna za izpolnjevanje cilja iz 93. člena, mora
podjetje razkriti dodatne informacije, ki so potrebne za
izpolnjevanje tega cilja.
95
Podjetje informacije združi ali razdruži tako, da se pomen
uporabnih informacij ne zmanjša zaradi vključitve velikega obsega
nepomembnih podrobnosti ali združitve postavk, ki imajo različne
značilnosti.
96
V 29.–31. členu MRS 1 so določene zahteve glede bistvenosti in
združevanja informacij. Primeri meril za združevanje, ki bi lahko
bila primerna za informacije, razkrite o zavarovalnih pogodbah,
so:
(a) vrsta pogodbe (na primer glavne družine produktov);
(b) geografsko območje (na primer država ali regija); ali
(c) odsek, o katerem se poroča, kot je opredeljeno v MSRP 8
Poslovni odseki.
Pojasnjevanje pripoznanih zneskov
97
Od razkritij, ki se zahtevajo v 98.–109.A členu, se samo tista iz
98.–100., 102.–103., 105.–105.B in 109.A člena uporabljajo za
pogodbe, za katere se je uporabil pristop razporejanja premij. Če
podjetje uporablja pristop razporejanja premij, razkrije:
(a) katera merila iz 53. in 69. člena izpolnjuje;
(b) ali opravlja prilagoditev za časovno vrednost denarja in učinek
finančnega tveganja z uporabo 56., 57.(b) in 59. (b) člena; in
(c) metodo, ki jo je izbralo za pripoznanje denarnih tokov pri
pridobivanju zavarovanj z uporabo 59.(a) člena.
98
Podjetje razkrije uskladitve, ki prikazujejo, kako so se čiste
knjigovodske vrednosti pogodb iz področja uporabe MSRP 17 med
obdobjem spremenile zaradi denarnih tokov ter prihodkov in
odhodkov, pripoznanih v izkazih poslovne uspešnosti. Za izdane
zavarovalne pogodbe in pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje,
se razkrijejo ločene uskladitve. Podjetje prilagodi zahteve iz
100.–109. člena, da odražajo lastnosti pozavarovalnih pogodb, ki
jih ima, ki se razlikujejo od izdanih zavarovalnih pogodb, na
primer, ustvarjanje odhodkov ali zniževanje odhodkov namesto
prihodkov.
99
Podjetje v uskladitvah zagotovi dovolj informacij, da uporabnikom
računovodskih izkazov omogočijo, da identificirajo spremembe, ki
izhajajo iz denarnih tokov in zneskov, pripoznanih v izkazih
poslovne uspešnosti. Da izpolni to zahtevo, podjetje:
(a) v obliki tabele razkrije uskladitve iz 100.–105.B člena in
(b) za vsako uskladitev prikaže čiste knjigovodske vrednosti na
začetku in na koncu obdobja, razdružene na skupni znesek za
portfelje pogodb, ki so sredstva, in skupni znesek za portfelje
pogodb, ki so obveznosti, ki sta enaka zneskom, prikazanim v izkazu
finančnega položaja z uporabo 78. člena.
100
Podjetje razkrije uskladitve od začetnih do končnih stanj ločeno za
vse naslednje:
(a) čiste obveznosti (ali sredstva) za sestavino preostalega
kritja, brez vseh sestavin izgube;
(b) vse sestavine izgube (glej 47.–52. in 57.–58. člen);
(c) obveznosti za nastale zahtevke. Za zavarovalne pogodbe, za
katere se je uporabil pristop razporejanja premij, opisan v 53.–59.
ali 69.–70.A členu, podjetje razkrije ločene uskladitve za:
(i) ocene sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov in
(ii) prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja.
101
Za zavarovalne pogodbe, ki ne spadajo med tiste, za katere se je
uporabil pristop razporejanja premij, opisan v 53.–59. ali 69.–70.A
členu, podjetje razkrije tudi uskladitve od začetnih do končnih
stanj ločeno za:
(a) ocene sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov,
(b) prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja in
(c) pogodbeno storitveno maržo.
102
Cilj uskladitev iz 100.–101. člena je zagotoviti različne vrste
informacij o rezultatu zavarovalnih storitev.
103
Podjetje v uskladitvah, ki se zahtevajo v 100. členu, ločeno
razkrije vsakega od naslednjih zneskov, povezanih s storitvami, če
je relevantno:
(a) prihodke iz zavarovanja;
(b) odhodke iz zavarovalnih storitev, pri čemer se ločeno
prikažejo:
(i) nastale zahtevke (brez naložbenih sestavin) in drugi odhodki iz
zavarovalnih storitev,
(ii) amortizacija denarnih tokov pri pridobivanju zavarovanj,
(iii) spremembe, ki se nanašajo na preteklo storitev, tj. spremembe
denarnih tokov pri izpolnitvi, ki se nanašajo na obveznost za
nastale zahtevke, in
(iv) spremembe, ki se nanašajo na prihodnjo storitev, tj. izgube
pri kočljivih skupinah pogodb ter razveljavitve takih izgub;
(c) naložbene sestavine, izključene iz prihodkov iz zavarovanja in
odhodkov iz zavarovalnih storitev (združene s povračili premij,
razen če so povračila premij predstavljena kot del denarnih tokov v
obdobju, opisanih v 105.(a)(i) členu).
104
Podjetje v uskladitvah, ki se zahtevajo v 101. členu, ločeno
razkrije vsakega od naslednjih zneskov, povezanih s storitvami, če
je relevantno:
(a) spremembe, ki se nanašajo na prihodnjo storitev, z uporabo
B96.–B118. člena, pri čemer se ločeno prikažejo:
(i) spremembe ocen, ki prilagodijo pogodbeno storitveno maržo,
(ii) spremembe ocen, ki ne prilagodijo pogodbene storitvene marže,
tj. izgube pri kočljivih skupinah pogodb in razveljavitve takih
izgub, in
(iii) učinki pogodb, za katere je bilo opravljeno začetno
pripoznanje v obdobju;
(b) spremembe, ki se nanašajo na trenutno storitev, tj.:
(i) znesek pogodbene storitvene marže, pripoznan v poslovnem izidu,
ki odraža prenos storitev,
(ii) sprememba prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja, ki se ne
nanaša na prihodnjo ali preteklo storitev, in
(iii) izkustvene prilagoditve (glej B97.(c) in B113.(a) člen) brez
zneskov, povezanih s prilagoditvijo zaradi nefinančnega tveganja,
vključenih pod točko (ii);
(c) spremembe, ki se nanašajo na preteklo storitev, tj. spremembe
denarnih tokov pri izpolnitvi, ki se nanašajo na nastale zahtevke
(glej B97.(b) in B113.(a) člen).
105
Da zaključi uskladitve iz 100.–101. člena, podjetje prav tako
ločeno razkrije vsakega od naslednjih zneskov, nepovezanih s
storitvami, opravljenimi v obdobju, če je relevantno:
(a) denarne tokove v obdobju, vključno s:
(i) prejetimi premijami za izdane zavarovalne pogodbe (ali
plačanimi za pozavarovalne pogodbe, ki jih ima),
(ii) denarnimi tokovi pri pridobivanju zavarovanj in
(iii) nastalimi zahtevki, ki so bili plačani, in drugimi plačanimi
odhodki iz zavarovalnih storitev za izdane zavarovalne pogodbe (ali
povrnjene v okviru pozavarovalnih pogodb, ki jih ima), pri čemer so
izključeni denarni tokovi pri pridobivanju zavarovanj;
(b) učinek sprememb tveganja neizpolnitve s strani izdajatelja
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje;
(c) finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja; in (d) vse
dodatne vrstične postavke, ki so morda potrebne za razumevanje
spremembe čiste knjigovodske vrednosti zavarovalnih pogodb.
105A
Podjetje razkrije uskladitev od začetnega do končnega stanja
sredstev za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj, pripoznane
z uporabo 28.B člena. Podjetje z uporabo 98. člena združi
informacije za uskladitev na ravni, ki je skladna z ravnjo za
uskladitev zavarovalnih pogodb.
105B
Podjetje v uskladitvi, ki se zahteva v 105.A členu, ločeno razkrije
vse izgube zaradi oslabitve in razveljavitve izgub zaradi
oslabitve, pripoznane z uporabo 28.E–28.F člena.
106
Za izdane zavarovalne pogodbe, ki niso tiste, za katere se je
uporabil pristop razporejanja premij, opisan v 53.–59. členu,
podjetje razkrije analizo prihodkov iz zavarovanja, pripoznanih v
obdobju, ki vključuje:
(a) zneske, povezane s spremembami obveznosti za preostalo kritje,
kot je določeno v B124. členu, pri čemer se ločeno razkrijejo:
(i) odhodki iz zavarovalnih storitev, nastali v obdobju, kot so
določeni v B124.(a) členu;
(ii) sprememba prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja, kot je
določena v B124.(b) členu,
(iii) znesek pogodbene storitvene marže, pripoznan v poslovnem
izidu zaradi prenosa storitev zavarovalne pogodbe v obdobju, kot je
določen v B124.(c) členu; in
(iv) drugi zneski, če obstajajo, na primer izkustvene prilagoditve
za prejemke od premij razen tistih, ki se nanašajo na prihodnjo
storitev, kot je določeno v B124.(d) členu;
(b) dodelitev dela premij, ki se nanašajo na povračilo denarnih
tokov pri pridobivanju zavarovanj (glej B125. člen).
107
Za zavarovalne pogodbe, ki niso tiste, za katere se je uporabil
pristop razporejanja premij, opisan v 53.–59. ali 69.–70.A členu,
podjetje razkrije učinek na izkaz finančnega položaja ločeno za
izdane zavarovalne pogodbe in za pozavarovalne pogodbe, ki jih ima,
za katere je bilo v obdobju opravljeno začetno pripoznanje, pri
čemer se prikaže njihov učinek ob začetnem pripoznanju na:
(a) ocene sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov, pri čemer se
ločeno prikaže znesek denarnih tokov pri pridobivanju
zavarovanj;
(b) ocene sedanje vrednosti prihodnjih denarnih pritokov;
(c) prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja in
(d) pogodbeno storitveno maržo.
108
V razkritjih, ki se zahtevajo s 107. členom, podjetje ločeno
razkrije zneske, ki izhajajo iz:
(a) pogodb, pridobljenih od drugih podjetij pri prenosih
zavarovalnih pogodb ali pri poslovnih združitvah, in
(b) skupin pogodb, ki so kočljive.
109
Za zavarovalne pogodbe, ki niso tiste, za katere se je uporabil
pristop razporejanja premij, opisan v 53.–59. ali 69.–70.A členu,
podjetje razkrije, kdaj pričakuje, da bo pripoznalo pogodbeno
storitveno maržo, ki je preostala na koncu poročevalskega obdobja,
v poslovnem izidu, in sicer kvantitativno ter v primernih časovnih
sklopih. Za izdane zavarovalne pogodbe in pozavarovalne pogodbe, ki
jih ima podjetje, se take informacije razkrijejo ločeno.
109A
Podjetje kvantitativno, v primernih časovnih sklopih, razkrije,
kdaj pričakuje, da bo odpravilo pripoznanje sredstva za denarne
tokove pri pridobivanju zavarovanj, ki izhajajo iz uporabe 28.C
člena.
Finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja
110
Podjetje razkrije in pojasni skupni znesek finančnih prihodkov ali
odhodkov iz zavarovanja v poročevalskem obdobju. Zlasti pojasni
razmerje med finančnimi prihodki ali odhodki iz zavarovanja in
naložbenim donosom na njegova sredstva, da uporabnikom njegovih
računovodskih izkazov omogoči oceno virov finančnih prihodkov ali
odhodkov, pripoznanih v poslovnem izidu in v drugem vseobsegajočem
donosu.
111
Za pogodbe z neposredno udeležbo podjetje opiše sestavo postavk, ki
so podlaga, in razkrije njihovo pošteno vrednost.
112
Za pogodbe z neposredno udeležbo podjetje, če se odloči, da ne bo
prilagodilo pogodbene storitvene marže za nekatere spremembe
denarnih tokov pri izpolnitvi z uporabo B115. člena, razkrije
učinek te odločitve na prilagoditev pogodbene storitvene marže v
tekočem obdobju.
113
Za pogodbe z neposredno udeležbo podjetje, če spremeni podlago za
razčlenitev finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja med
poslovni izid in drugi vseobsegajoči donos z uporabo B135. člena, v
obdobju, v katerem je prišlo do spremembe pristopa, razkrije:
(a) razlog, zakaj je podjetje moralo spremeniti podlago za
razčlenitev;
(b) znesek vsake prilagoditve za vsako vrstično postavko v
računovodskih izkazih, na katero je vplivala sprememba, in
(c) knjigovodsko vrednost skupine zavarovalnih pogodb, za katere se
je uporabila sprememba, na datum spremembe.
Zneski na datum prehoda
114
Podjetje zagotovi razkritja, ki uporabnikom računovodskih izkazov
omogočajo, da določijo učinek skupin zavarovalnih pogodb, merjenih
na datum prehoda z uporabo prilagojenega retrospektivnega pristopa
(glej C6.– C19.A člen) ali pristopa poštene vrednosti (glej
C20.–C24.B člen), na pogodbeno storitveno maržo in prihodke iz
zavarovanja v poznejših obdobjih. Zato podjetje razkrije uskladitev
pogodbene storitvene marže z uporabo 101.(c) člena in zneska
prihodkov iz zavarovanja z uporabo 103.(a) člena ločeno za:
(a) zavarovalne pogodbe, ki so obstajale na datum prehoda, za
katere je podjetje uporabilo prilagojeni retrospektivni
pristop;
(b) zavarovalne pogodbe, ki so obstajale na datum prehoda, za
katere je podjetje uporabilo pristop poštene vrednosti, in
(c) vse druge zavarovalne pogodbe.
115
Podjetje za vsa obdobja, v katerih se opravijo razkritja z uporabo
114.(a) ali 114.(b) člena, pojasni, kako je določilo merjenje
zavarovalnih pogodb na datum prehoda, da uporabnikom računovodskih
izkazov omogoči, da razumejo naravo in pomen uporabljenih metod in
presoj pri določanju zneskov na datum prehoda.
116
Podjetje, ki se odloči razdružiti finančne prihodke ali odhodke iz
zavarovanja med poslovni izid in drugi vseobsegajoči donos, uporabi
C18.(b), C19.(b), C24.(b) in C24.(c) člen, da določi kumulativno
razliko med finančnimi prihodki ali odhodki iz zavarovanja, ki bi
bili pripoznani v poslovnem izidu, in skupnimi finančnimi prihodki
ali odhodki iz zavarovanja na datum prehoda za skupine zavarovalnih
pogodb, za katere se uporabi razdružitev. Za vsa obdobja, za katera
obstajajo zneski, določeni s temi členi, podjetje razkrije
uskladitev od začetnega do končnega stanja kumulativnih zneskov,
vključenih v drugi vseobsegajoči donos za finančna sredstva,
merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa,
povezana s skupinami zavarovalnih pogodb. Uskladitev na primer
vključuje dobičke ali izgube, pripoznane v drugem vseobsegajočem
donosu v obdobju, ter dobičke ali izgube, prej pripoznane v drugem
vseobsegajočem donosu v prejšnjih obdobjih, ki se v tekočem obdobju
prerazvrstijo v poslovni izid.
Pomembne presoje pri uporabi MSRP 17
117
Podjetje razkrije pomembne presoje in spremembe presoj pri uporabi
MSRP 17. Konkretneje, podjetje razkrije uporabljene vhodne podatke,
predpostavke in tehnike ocenjevanja, kar vključuje:
(a) metode, uporabljene za merjenje zavarovalnih pogodb iz področja
uporabe MSRP 17, in postopke za ocenjevanje vhodnih podatkov za te
metode. Razen če ni izvedljivo, podjetje zagotovi tudi
kvantitativne informacije o teh vhodnih podatkih;
(b) vse spremembe metod in postopkov za ocenjevanje vhodnih
podatkov, uporabljenih za merjenje pogodb, razlog za vsako
spremembo in vrste pogodb, na katere so vplivale spremembe;
(c) v obsegu, ki ni zajet v točki (a), pristop, uporabljen za:
(i) razlikovanje med spremembami ocen prihodnjih denarnih tokov, ki
izhajajo iz uporabe diskrecije, in drugimi spremembami ocen
prihodnjih denarnih tokov za pogodbe brez neposredne udeležbe (glej
B98. člen),
(ii) določanje prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja, vključno
s tem, ali so spremembe prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja
razdružene na zavarovalno sestavino zavarovanja in finančno
sestavino zavarovanja ali so prikazane v celoti v rezultatu
zavarovalnih storitev,
(iii) določanje diskontnih stopenj,
(iv) določanje naložbenih sestavin in
(v) določanje relativne uteži upravičenj, zagotovljenih z
zavarovalnim kritjem in storitvijo naložbenega donosa ali z
zavarovalnim kritjem in naložbeno storitvijo (glej B119.–B119.B
člen).
118
Če se podjetje pri uporabi 88.(b) ali 89.(b) člena odloči
razdružiti finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja na zneske,
prikazane v poslovnem izidu, in zneske, prikazane v drugem
vseobsegajočem donosu, podjetje z razkritjem pojasni metode,
uporabljene za določitev finančnih prihodkov ali odhodkov iz
zavarovanja, pripoznanih v poslovnem izidu.
119
Podjetje razkrije stopnjo zaupanja, uporabljeno pri določanju
prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja. Če podjetje za določitev
prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja uporabi drugo tehniko kot
tehniko stopnje zaupanja, razkrije uporabljeno tehniko in stopnjo
zaupanja, ki ustreza rezultatom te tehnike.
120
Podjetje razkrije krivuljo obrestnih mer (ali razpon krivulj
obrestnih mer), uporabljeno za diskontiranje denarnih tokov, ki ne
variirajo glede na donose postavk, ki so podlaga, z uporabo 36.
člena. Če podjetje to razkritje združi za več skupin zavarovalnih
pogodb, takšna razkritja zagotovi v obliki tehtanih povprečij ali v
razmeroma ozkih razponih.
Vrsta in obseg tveganj, ki izhajajo iz pogodb iz področja
uporabe MSRP 17
121
Podjetje razkrije informacije, ki uporabnikom računovodskih izkazov
omogočajo oceno vrste, zneska, časa in negotovosti prihodnjih
denarnih tokov, ki izhajajo iz pogodb iz področja uporabe MSRP 17.
V 122.–132. členu so določene zahteve za razkritja, ki bi bila
običajno potrebna za izpolnitev te zahteve.
122
Ta razkritja so osredotočena na zavarovalna in finančna tveganja,
ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb, in na to, kako so bila
obvladovana. Finančna tveganja med drugim običajno vključujejo tudi
kreditno tveganje, likvidnostno tveganje in tržno tveganje.
123
Če razkrite informacije o izpostavljenosti podjetja tveganju na
koncu poročevalskega obdobja ne predstavljajo ustrezno njegove
izpostavljenosti tveganju v obdobju, podjetje razkrije to dejstvo,
razlog, zakaj izpostavljenost ob koncu obdobja ni ustrezno
predstavljena, ter dodatne informacije, ki ustrezno predstavljajo
njegovo izpostavljenost tveganju v obdobju.
124
Podjetje za vsako vrsto tveganja, ki izhaja iz pogodb iz področja
uporabe MSRP 17, razkrije:
(a) izpostavljenosti tveganju in kako nastanejo;
(b) svoje cilje, usmeritve in postopke za obvladovanje tveganj ter
metode, ki se uporabljajo za merjenje tveganj; in
(c) morebitne spremembe pri (a) ali (b) glede na prejšnje
obdobje.
125
Podjetje za vsako vrsto tveganja, ki izhaja iz pogodb iz področja
uporabe MSRP 17, razkrije:
(a) povzetek kvantitativnih informacij o svoji izpostavljenosti
zadevnemu tveganju na koncu poročevalskega obdobja. To razkritje
temelji na internih informacijah, zagotovljenih ključnemu
poslovodnemu osebju podjetja;
(b) razkritja, zahtevana v 127.–132. členu, kolikor niso razkrita
že v skladu s točko (a) tega člena.
126
Podjetje razkrije informacije o učinku regulativnih okvirov, v
katerih posluje, na primer zahteve glede minimalnega kapitala ali
zahtevane zajamčene obrestne mere. Če podjetje uporablja 20. člen
pri določanju skupin zavarovalnih pogodb, za katere uporablja
zahteve glede pripoznanja in merjenja iz MSRP 17, to dejstvo
razkrije.
Vse vrste tveganj – koncentracije tveganj
127
Podjetje razkrije informacije o koncentracijah tveganja, ki
izhajajo iz pogodb iz področja uporabe MSRP 17, vključno z opisom,
kako podjetje ugotavlja koncentracije, in opisom skupne značilnosti
vsake koncentracije (na primer vrsta zavarovanega dogodka,
gospodarski sektor, geografsko območje ali valuta). Koncentracije
finančnega tveganja lahko na primer izhajajo iz zajamčene obrestne
mere, ki začne veljati pri isti višini za veliko število pogodb.
Koncentracije finančnega tveganja lahko izhajajo tudi iz
koncentracij nefinančnega tveganja, na primer, če podjetje
zagotavlja zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti farmacevtskim
podjetjem in ima tudi naložbe v teh podjetjih.
Zavarovalna in tržna tveganja – analiza občutljivosti
128
Podjetje razkrije informacije o občutljivosti na spremembe
spremenljivk tveganja, ki izhajajo iz pogodb iz področja uporabe
MSRP 17. Da izpolni to zahtevo, podjetje razkrije:
(a) analizo občutljivosti, ki prikazuje, kako bi na poslovni izid
in lastniški kapital vplivale spremembe spremenljivk tveganja, ki
so bile na koncu poročevalskega obdobja utemeljeno verjetne:
(i) za zavarovalno tveganje – tako, da se prikaže učinek izdanih
zavarovalnih pogodb pred in po zmanjšanju tveganja s
pozavarovalnimi pogodbami, ki jih ima podjetje, in
(ii) za vsako vrsto tržnega tveganja – na način, ki pojasni
razmerje med občutljivostmi na spremembe spremenljivk tveganja, ki
izhajajo iz zavarovalnih pogodb, in tistimi, ki izhajajo iz
finančnih sredstev, ki jih poseduje podjetje;
(b) metode in predpostavke, uporabljene pri pripravi analize
občutljivosti; in
(c) spremembe metod in predpostavk, uporabljenih za pripravo
analize občutljivosti, glede na prejšnje obdobje in razloge za te
spremembe.
129
Če podjetje pripravi analizo občutljivosti, ki prikazuje, kako
spremembe spremenljivk tveganja vplivajo na zneske, ki se
razlikujejo od tistih iz 128.(a) člena, in uporabi to analizo
občutljivosti za obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz pogodb iz
področja uporabe MSRP 17, lahko to analizo občutljivosti uporabi
namesto analize iz 128.(a) člena. Podjetje razkrije tudi:
(a) pojasnitev metode, uporabljene pri pripravi take analize
občutljivosti, in glavnih parametrov in predpostavk, na katerih
temeljijo zagotovljene informacije; in
(b) pojasnitev cilja uporabljene metode in morebitnih omejitev v
zvezi z informacijami, zagotovljenimi na podlagi metode.
Zavarovalno tveganje – razvoj zahtevkov
130
Podjetje razkrije dejanske zahtevke v primerjavi s prejšnjimi
ocenami nediskontiranega zneska zahtevkov (tj. razvoj zahtevkov).
Razkritje razvoja zahtevkov se začne z obdobjem, v katerem so
nastali prvi pomembni zahtevki in za katero še vedno obstaja
negotovost glede zneska in časovnega okvira plačil zahtevkov na
koncu poročevalskega obdobja, vendar ni treba, da razkritje zajema
obdobje, ki se začne več kot 10 let pred koncem poročevalskega
obdobja. Podjetju ni treba razkriti informacij o razvoju zahtevkov,
pri katerih se negotovost glede zneska in časovnega okvira plačil
zahtevkov običajno razreši v roku enega leta. Podjetje uskladi
razkritje o razvoju zahtevkov s skupno knjigovodsko vrednostjo
skupin zavarovalnih pogodb, ki jo podjetje razkrije z uporabo
100.(c) člena.
Kreditno tveganje – druge informacije
131
Podjetje za kreditno tveganje, ki izhaja iz pogodb iz področja
uporabe MSRP 17, razkrije:
(a) znesek, ki najbolj natančno odraža njegovo največjo
izpostavljenost kreditnemu tveganju na koncu poročevalskega
obdobja, ločeno za izdane zavarovalne pogodbe in pozavarovalne
pogodbe, ki jih ima; in
(b) informacije o kreditni kakovosti pozavarovalnih pogodb, ki jih
ima podjetje, ki so sredstva.
Likvidnostno tveganje – druge informacije
132
Podjetje za likvidnostno tveganje, ki izhaja iz pogodb iz področja
uporabe MSRP 17, razkrije:
(a) opis, kako obvladuje likvidnostno tveganje;
(b) ločene analize dospelosti za portfelje izdanih zavarovalnih
pogodb, ki so obveznosti, in portfelje pozavarovalnih pogodb, ki
jih ima podjetje, ki so obveznosti, ki prikazujejo vsaj čiste
denarne tokove portfeljev ločeno za vsako od prvih petih let po
datumu poročanja, za obdobje po prvih petih letih pa v skupnem
znesku. Podjetju v te analize ni treba vključiti obveznosti za
preostalo kritje, izmerjenih z uporabo 55.–59. člena in 69.–70.A
člena. Analize so lahko v obliki:
(i) analize, z ocenjenim časovnim okvirom, preostalih pogodbenih
nediskontiranih čistih denarnih tokov ali
(ii) analize, z ocenjenim časovnim okvirom, ocen sedanje vrednosti
prihodnjih denarnih tokov;
(c) zneske, plačljive na poziv, pri čemer pojasni razmerje med
takimi zneski in knjigovodsko vrednostjo povezanih portfeljev
pogodb, če tega ni razkrilo z uporabo točke (b) tega člena.
Dodatek A – Opredelitve pojmov
Ta dodatek je sestavni del MSRP 17 Zavarovalne pogodbe.
pogodbena storitvena marža
|
Sestavina knjigovodske vrednosti sredstva ali obveznosti za skupino
zavarovalnih pogodb, ki predstavlja nezasluženi dobiček, ki ga bo
podjetje pripoznalo pri zagotavljanju storitev zavarovalne pogodbe
v okviru zavarovalnih pogodb v skupini.
|
obdobje kritja
|
Obdobje, v katerem podjetje zagotavlja storitve zavarovalne
pogodbe. To obdobje vključuje storitve zavarovalne pogodbe, ki se
nanašajo na vse premije znotraj pogodbenih meja zavarovalne
pogodbe.
|
izkustvena prilagoditev
|
Razlika med:
(a) pri prejemkih od premij (in vseh povezanih denarnih tokovih,
kot so denarni tokovi pri pridobivanju zavarovanj in davkov na
zavarovalne premije) – oceno na začetku obdobju glede pričakovanih
zneskov v obdobju in dejanskimi denarnimi tokovi; ali
(b) pri odhodkih iz zavarovalnih storitev (brez odhodkov za
pridobitev zavarovanja) – oceno na začetku obdobju glede
pričakovanih odhodkov v obdobju in dejanskimi odhodki, nastalimi v
obdobju.
|
finančno tveganje
|
Tveganje potencialne bodoče spremembe ene ali več od naslednjih
spremenljivk: določene obrestne mere, cene finančnega instrumenta,
cene blaga, deviznega tečaja, indeksa cen ali tečajev, bonitetne
ocene ali kreditnega indeksa ali druge spremenljivke, če v primeru
nefinančne spremenljivke taka spremenljivka ni omejena na eno od
pogodbenih strank.
|
denarni tokovi pri izpolnitvi
|
Eksplicitna, nepristranska in z verjetnostjo tehtana ocena (tj.
pričakovana vrednost) sedanje vrednosti prihodnjih denarnih
odtokov, od katere se odšteje sedanja vrednost prihodnjih denarnih
pritokov, do katerih bo prišlo pri izpolnjevanju zavarovalnih
pogodb s strani podjetja, vključno s prilagoditvijo zaradi
nefinančnega tveganja.
|
skupina zavarovalnih pogodb
|
Niz zavarovalnih pogodb, ki je posledica razdelitve portfelja
zavarovalnih pogodb vsaj na pogodbe, izdane v obdobju največ enega
leta, ki so ob začetnem pripoznanju:
(a) kočljive pogodbe, če obstajajo;
(b) pogodbe, za katere je ob začetnem pripoznanju malo verjetno ali
pa sploh ni verjetno, da bodo pozneje postale kočljive, če
obstajajo; ali
(c) pogodbe, ki ne spadajo niti pod točko (a) niti pod točko (b),
če obstajajo.
|
denarni tokovi pri pridobivanju zavarovanj
|
Denarni tokovi, ki izhajajo iz stroškov prodaje, prevzemanja v
zavarovanje in začetka skupine zavarovalnih pogodb (izdanih ali v
pričakovanju izdaje), ki se lahko neposredno pripišejo portfelju
zavarovalnih pogodb, v katerega spada skupina. Taki denarni tokovi
vključujejo denarne tokove, ki se jih ne more neposredno pripisati
posameznim pogodbam ali skupinam zavarovalnih pogodb v
portfelju.
|
zavarovalna pogodba
|
Pogodba, v skladu s katero ena stranka (izdajatelj) prevzame
pomembno zavarovalno tveganje od druge stranke (imetnik police)
tako, da se strinja, da bo imetnik police upravičen do nadomestila,
če bo določen negotov prihodnji dogodek (zavarovani dogodek)
negativno vplival na imetnika police.
|
storitve zavarovalne pogodbe
|
Naslednje storitve, ki jih podjetje zagotovi imetniku police v
okviru zavarovalne pogodbe: (a) kritje za zavarovani dogodek
(zavarovalno kritje); (b) za zavarovalne pogodbe brez neposredne
udeležbe: ustvarjanje naložbenega donosa za imetnika police, če je
relevantno (storitev naložbenega donosa); in (c) za zavarovalne
pogodbe z neposredno udeležbo: upravljanje postavk, ki so podlaga,
v korist imetnika police (naložbena storitev).
|
zavarovalna pogodba z neposredno udeležbo
|
Zavarovalna pogodba, za katero ob začetku kritja:
(a) pogodbeni pogoji določajo, da je imetnik police udeležen v
deležu jasno opredeljene skupine postavk, ki so podlaga;
(b) podjetje pričakuje, da bo imetniku police plačalo znesek, enak
znatnemu deležu poštene vrednosti donosov od postavk, ki so
podlaga; in
(c) podjetje pričakuje, da se bo znaten delež katere koli spremembe
zneskov, ki bodo plačani imetniku police, spreminjal skupaj s
spremembo poštene vrednosti postavk, ki so podlaga.
|
zavarovalna pogodba brez neposredne udeležbe
|
Zavarovalna pogodba, ki ni zavarovalna pogodba z neposredno
udeležbo.
|
zavarovalno tveganje
|
Tveganja, razen finančnega tveganja, ki se prenesejo z imetnika
police na izdajatelja.
|
zavarovani dogodek
|
Negotov prihodnji dogodek, ki ga pokriva zavarovalna pogodba in ki
ustvarja zavarovalno tveganje.
|
naložbena sestavina
|
Zneski, ki jih mora podjetje v skladu z zavarovalno pogodbo v
vsakem primeru izplačati imetniku police ne glede na to, ali je
prišlo do zavarovanega dogodka ali ne.
|
naložbena pogodba z možnostjo diskrecijske udeležbe
|
Finančni instrument, ki daje določenemu naložbeniku pogodbeno
pravico, da kot dopolnitev zneska, ki ni v diskreciji izdajatelja,
prejme dodatne zneske:
(a) za katere je verjetno, da bodo pomemben delež celotnih
pogodbenih upravičenj;
(b) katerih časovni okvir ali znesek sta v skladu s pogodbo v
diskreciji izdajatelja; in
(c) ki pogodbeno temeljijo na:
(i) donosih določene skupine pogodb ali določene vrste
pogodb,
(ii) realiziranih in/ali nerealiziranih naložbenih
donosih določene skupine sredstev v posesti izdajatelja ali
(iii) poslovnem izidu podjetja ali sklada, ki izda
pogodbo.
|
obveznost za nastale zahtevke
|
Obveza podjetja, da:
(a) razišče in plača upravičene zahtevke za zavarovane dogodke, ki
so se že zgodili, vključno z dogodki, ki so se zgodili, vendar za
katere zahtevki še niso bili prijavljeni, in druge nastale
zavarovalne odhodke, in in
(b) plača zneske, ki niso vključeni pod točko (a) in se nanašajo
na:
(i) storitve zavarovalne pogodbe, ki so že bile
opravljene, ali
(ii) katero koli naložbeno sestavino ali druge zneske,
ki niso povezani z opravljanjem storitev zavarovalne pogodbe in
niso zajeti v obveznosti za preostalo kritje.
|
obveznost za preostalo kritje
|
Obveza podjetja, da:
(a) razišče in plača upravičene zahtevke iz obstoječih zavarovalnih
pogodb za zavarovane dogodke, ki se še niso zgodili (tj. obveza, ki
se nanaša na še neiztekli del zavarovalnega kritja), in
(b) plača zneske iz obstoječih zavarovalnih pogodb, ki niso
vključeni pod točko (a) in se nanašajo na:
(i) storitve zavarovalne pogodbe, ki še niso bile
opravljene (tj. obveze, ki se nanašajo na opravljanje storitev
zavarovalne pogodbe v prihodnosti); ali
(ii) katero koli naložbeno sestavino ali druge zneske,
ki niso povezani z opravljanjem storitev zavarovalne pogodbe in ki
niso bili preneseni na obveznost za nastale zahtevke.
|
imetnik police
|
Stranka, ki je v skladu z zavarovalno pogodbo upravičena do
nadomestila v primeru nastopa zavarovanega dogodka.
|
portfelj zavarovalnih pogodb
|
Zavarovalne pogodbe, ki so podvržene podobnim tveganjem in se
upravljajo skupaj.
|
pozavarovalna pogodba
|
Zavarovalna pogodba, ki jo izda eno podjetje (pozavarovatelj), v
skladu s katero to zagotovi nadomestilo drugemu podjetju za
zahtevke iz naslova ene ali več zavarovalnih pogodb, ki jih izda to
drugo podjetje (pogodbe, ki so podlaga za pozavarovanje).
|
prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja
|
Nadomestilo, ki ga podjetje zahteva za to, da prevzame negotovost
glede zneska in časa denarnih tokov, ki izhaja iz nefinančnega
tveganja, ko podjetje izpolnjuje zavarovalne pogodbe.
|
postavka, ki je podlaga
|
Postavke, ki določajo nekatere zneske, ki se plačajo imetniku
police. Postavke, ki so podlaga, lahko sestavljajo katere koli
postavke, na primer, referenčni portfelj sredstev, čista sredstva
podjetja ali določen podsklop čistih sredstev podjetja.
|
Dodatek B – Napotki za uporabo
Ta dodatek je sestavni del MSRP 17 Zavarovalne pogodbe.
B1
Ta dodatek vsebuje napotke o naslednjem:
(a) opredelitvi zavarovalne pogodbe (glej B2.–B30. člen);
(b) ločevanju sestavin od zavarovalne pogodbe (glej B31.–B35.
člen);
(ba) sredstvu za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj (glej
B35.A–B35.D člen);
(c) merjenju (glej B36.–B119.F člen);
(d) prihodkih iz zavarovanja (glej B120.–B127. člen);
(e) finančnih prihodkih ali odhodkih iz zavarovanja (glej
B128.–B136. člen); in
(f) medletnih računovodskih izkazih (glej B137. člen).
Opredelitev zavarovalne pogodbe (Dodatek A)
B2
Ta oddelek vsebuje napotke glede opredelitve zavarovalne pogodbe,
kot je določena v Dodatku A. Obravnava naslednje:
(a) negotov prihodnji dogodek (glej B3.–B5. člen);
(b) plačila v naravi namesto v denarju (glej B6. člen);
(c) razločevanje med zavarovalnim in drugimi tveganji (glej
B7.–B16. člen);
(d) pomembno zavarovalno tveganje (glej B17.–B23. člen);
(e) spremembe v stopnjah zavarovalnega tveganja (glej B24.–B25.
člen); in
(f) primere zavarovalnih pogodb (glej B26.–B30. člen).
Negotov prihodnji dogodek
B3
Negotovost (ali tveganje) je bistvo zavarovalne pogodbe. Zaradi
tega je ob začetku kritja zavarovalne pogodbe vsaj eno od
naslednjega negotovo:
(a) verjetnost, da se bo zavarovani dogodek zgodil;
(b) kdaj se bo zgodil zavarovani dogodek; ali
(c) koliko bo moralo podjetje plačati, če se zavarovani dogodek
zgodi.
B4
V nekaterih zavarovalnih pogodbah je zavarovani dogodek odkritje
škode v obdobju trajanja pogodbe, tudi če ta škoda izhaja iz
dogodka, ki se je zgodil pred začetkom kritja pogodbe. V drugih
zavarovalnih pogodbah je zavarovani dogodek tisti dogodek, ki se
zgodi v obdobju trajanja pogodbe, tudi če je posledična škoda
ugotovljena po izteku pogodbenega obdobja.
B5
Nekatere zavarovalne pogodbe pokrivajo dogodke, ki so se že
zgodili, vendar je njihov finančni učinek še negotov. Primer je
zavarovalna pogodba, ki zagotavlja zavarovalno kritje za primer
neugodnega razpleta dogodka, ki se je že zgodil. V takih pogodbah
je zavarovani dogodek ugotavljanje končnih stroškov teh
zahtevkov.
Plačila v naravi namesto v denarju
B6
Nekatere zavarovalne pogodbe zahtevajo ali dovoljujejo plačila v
naravi namesto v denarju. V takih primerih podjetje imetniku police
zagotovi blago ali storitve, s čimer poravna svojo obvezo
nadomestila imetniku police za zavarovane dogodke. Tak primer je
situacija, ko mora podjetje neposredno nadomestiti ukraden izdelek,
namesto da bi imetniku povrnilo znesek njegove škode. Drug primer
je situacija, ko podjetje uporabi lastne bolnišnice in zdravstveno
osebje, ki nudijo zdravstvene storitve, krite z zavarovalno
pogodbo. Take pogodbe so zavarovalne pogodbe, čeprav se zahtevki
poravnajo v naravi namesto v denarju. Pogodbe o opravljanju
storitev po nespremenljivi ceni, ki izpolnjujejo pogoje iz 8.
člena, so prav tako zavarovalne pogodbe, vendar se lahko podjetje z
uporabo 8. člena odloči, da jih bo obračunavalo po MSRP 17 ali po
MSRP 15 Prihodki od pogodb s kupci.
Razločevanje med zavarovalnim tveganjem in drugimi
tveganji
B7
Opredelitev zavarovalne pogodbe določa, da ena stranka prevzame
pomembno zavarovalno tveganje od druge stranke. MSRP 17 opredeljuje
zavarovalno tveganje kot „tveganje, razen finančnega tveganja, ki
se prenese z imetnika police na izdajatelja“. Pogodba, ki
izdajatelja izpostavlja finančnemu tveganju brez pomembnega
zavarovalnega tveganja, ni zavarovalna pogodba.
B8
V opredelitvi finančnega tveganja v Dodatku A se omenjajo finančne
in nefinančne spremenljivke. Primeri nefinančnih spremenljivk, ki
niso specifične za eno od pogodbenih strank, vključujejo indeks
izgub iz naslova potresov v določeni regiji ali indeks temperatur v
določenem mestu. Finančno tveganje izključuje tveganje na podlagi
nefinančnih spremenljivk, ki so specifične za eno od pogodbenih
strank, kot je na primer pojav ali odsotnost požara, ki poškoduje
ali uniči sredstvo te pogodbene stranke. Poleg tega tveganje
sprememb poštene vrednosti nefinančnega sredstva ni finančno
tveganje, če poštena vrednost odraža spremembe tržnih cen takih
sredstev (tj. finančna spremenljivka) in tudi stanje specifičnega
nefinančnega sredstva v lasti pogodbene stranke (tj. nefinančna
spremenljivka). Na primer, če jamstvo za preostalo vrednost
določenega avtomobila, v katerem ima imetnik police delež, ki ga je
mogoče zavarovati, izdajatelja jamstva izpostavlja tveganju
sprememb v fizičnem stanju avtomobila, je tako tveganje
zavarovalno, ne finančno.
B9
Nekatere pogodbe izdajatelja poleg pomembnega zavarovalnega
tveganja izpostavljajo finančnemu tveganju. Številne življenjske
zavarovalne pogodbe na primer imetniku police jamčijo minimalen
donos, s čimer ustvarjajo finančno tveganje, in obljubljajo korist
v primeru smrti, ki lahko bistveno presega stanje na računu
imetnika police, s čimer ustvarjajo zavarovalno tveganje v obliki
tveganja umrljivosti. Takšne pogodbe so zavarovalne pogodbe.
B10
Pri nekaterih pogodbah zavarovani dogodek sproži plačilo zneska, ki
je vezan na cenovni indeks. Takšne pogodbe so zavarovalne pogodbe,
če bi bilo plačilo, ki je pogojeno z zavarovanim dogodkom, lahko
znatno. Tako na primer dosmrtna renta, vezana na indeks rasti
življenjskih stroškov, prenaša zavarovalno tveganje, ker plačilo
sproži negotov prihodnji dogodek – doživetje osebe, ki prejema
rento. Navezava na cenovni indeks je izvedeni finančni instrument,
vendar prenaša tudi zavarovalno tveganje, ker je število plačil, na
katera se nanaša indeks, odvisno od doživetja rentnika. Če je
posledični prenos zavarovalnega tveganja pomemben, izvedeni
finančni instrument ustreza opredelitvi zavarovalne pogodbe in ga
ni treba ločevati od gostiteljske pogodbe (glej 11.(a) člen).
B11
Zavarovalno tveganje je tveganje, ki ga podjetje prevzame od
imetnika police. To pomeni, da mora podjetje od imetnika police
prevzeti tveganje, kateremu je bil imetnik police že izpostavljen.
Vsako novo tveganje za podjetje ali imetnika police, ki je
ustvarjeno s pogodbo, ni zavarovalno tveganje.
B12
Opredelitev zavarovalne pogodbe se sklicuje na neugoden (negativen)
učinek na imetnika police. Ta opredelitev ne omejuje plačila
podjetja na znesek, ki je enak finančnemu učinku neugodnega
(negativnega) dogodka. Na primer, opredelitev vključuje zavarovalno
kritje „novo za staro“, v skladu s katerim se imetniku police plača
znesek, ki mu omogoči nadomestitev poškodovanega starega sredstva z
novim sredstvom. Prav tako opredelitev ne omejuje plačila po
pogodbi o življenjskem zavarovanju na finančno izgubo, ki jo
utrpijo vzdrževani družinski člani pokojnika, niti ne izloča
pogodb, ki določajo plačilo vnaprej določenih zneskov, s katerimi
se kvantitativno ovrednoti izguba, ki jo povzroči smrt ali
nesreča.
B13
Nekatere pogodbe zahtevajo plačilo, če se zgodi določen negotov
prihodnji dogodek, vendar pa kot predpogoj za plačilo ne zahtevajo
neugodnega (negativnega) učinka na imetnika police. Ta vrsta
pogodbe ni zavarovalna pogodba, tudi če jo imetnik uporabi za
zmanjšanje izpostavljenosti tveganju, ki je podlaga. Na primer, če
imetnik za zavarovanje finančne ali nefinančne spremenljivke, ki je
podlaga, povezane z denarnimi tokovi iz sredstva podjetja, uporabi
izvedeni finančni instrument, ta izvedeni finančni instrument ni
zavarovalna pogodba, saj plačilo ni pogojeno z neugodnim
(negativnim) učinkom na imetnika zaradi zmanjšanja denarnih tokov
iz sredstva. Opredelitev zavarovalne pogodbe se sklicuje na negotov
prihodnji dogodek, pri čemer je neugoden (negativen) učinek na
imetnika police pogodbeni predpogoj za plačilo. Pogodbeni predpogoj
od podjetja ne zahteva, da razišče, ali je dogodek dejansko
povzročil neugoden (negativen) učinek, vendar mu dovoljuje, da
zavrne plačilo, če ni prepričano, da je dogodek povzročil neugoden
(negativen) učinek.
B14
Tveganje predčasne prekinitve ali tveganje vztrajnosti (tj.
tveganje, da bo imetnik police prekinil pogodbo prej ali pozneje,
kot je izdajatelj pričakoval pri določanju cene pogodbe) ni
zavarovalno tveganje, ker posledična spremenljivost plačila
imetniku police ni pogojena z negotovim prihodnjim dogodkom, ki
neugodno vpliva na imetnika police. Podobno tudi tveganje stroškov
(tj. tveganje nepričakovanih povečanj upravnih stroškov, povezanih
s servisiranjem pogodbe, in ne stroškov v zvezi z zavarovanimi
dogodki) ni zavarovalno tveganje, saj nepričakovano povečanje takih
stroškov ne vpliva neugodno (negativno) na imetnika police.
B15
Posledično pogodba, ki izpostavlja podjetje tveganju predčasne
prekinitve, tveganju vztrajnosti ali tveganju stroškov, ni
zavarovalna pogodba, razen če podjetje izpostavlja tudi pomembnemu
zavarovalnemu tveganju. Vendar pa v primeru, da podjetje zmanjšuje
svoje tveganje z uporabo druge pogodbe, s katero prenese del
ne-zavarovalnega tveganja na tretjo stranko, takšna druga pogodba
tretjo stranko izpostavi zavarovalnemu tveganju.
B16
Podjetje lahko prevzame pomembno zavarovalno tveganje od imetnika
police samo, če je podjetje ločeno od imetnika police. V primeru
vzajemnega podjetja vzajemno podjetje prevzame tveganje od vsakega
imetnika police in to tveganje združi. Čeprav imetniki police to
združeno tveganje nosijo skupaj, ker imajo preostali delež v
podjetju, je vzajemno podjetje ločeno podjetje, ki je prevzelo to
tveganje.
Pomembno zavarovalno tveganje
B17
Pogodba je zavarovalna pogodba samo, če prenaša pomembno
zavarovalno tveganje. V B7.–B16. členu je obravnavano zavarovalno
tveganje. V B18.–B23. členu je obravnavano, kako se ocenjuje, ali
je zavarovalno tveganje pomembno.
B18
Zavarovalno tveganje je pomembno, če in samo če bi lahko zavarovani
dogodek povzročil, da bi moral izdajatelj plačati dodatne zneske,
ki so znatni v katerem koli posameznem scenariju razen tistih, ki
nimajo ekonomske vsebine (tj. nimajo opaznega učinka na gospodarski
vidik transakcije). Če bi lahko zavarovani dogodek pomenil, da bi
bilo treba v vseh scenarijih, ki imajo ekonomsko vsebino, plačati
znatne dodatne zneske, je lahko pogoj iz prejšnjega stavka
izpolnjen tudi v primeru, ko obstaja izjemno majhna verjetnost, da
se bo zavarovani dogodek zgodil, ali če pričakovana (tj. z
verjetnostjo tehtana) sedanja vrednost pogojnih denarnih tokov
predstavlja majhen delež pričakovane sedanje vrednosti vseh
preostalih denarnih tokov iz zavarovalne pogodbe.
B19
Poleg tega se s pogodbo prenaša pomembno zavarovalno tveganje samo,
če obstaja scenarij, ki ima ekonomsko vsebino, pri katerem ima
izdajatelj možnost izgube na podlagi sedanje vrednosti. Vendar,
tudi če pozavarovalna pogodba izdajatelja ne izpostavi možnosti
znatne izgube, se za pogodbo šteje, da prenaša pomembno zavarovalno
tveganje, če na pozavarovatelja prenese skoraj vse zavarovalno
tveganje, povezano s pozavarovanimi deli zavarovalnih pogodb, ki so
podlaga za pogodbo.
B20
Dodatni zneski, opisani v B18. členu, se določijo na podlagi
sedanje vrednosti. Če zavarovalna pogodba zahteva plačilo, ko se
zgodi dogodek, katerega čas je negotov, in če plačilo ni
prilagojeno glede na časovno vrednost denarja, lahko obstajajo
scenariji, v katerih se sedanja vrednost plačil poveča, tudi če je
njihova nominalna vrednost fiksna. Primer je zavarovanje, ki ponuja
fiksno korist v primeru smrti imetnika police, pri čemer kritje
nima datuma izteka (pogosto se imenuje vseživljenjsko zavarovanje
za fiksen znesek). Gotovo je, da bo imetnik police umrl, vendar je
datum smrti negotov. Plačila se lahko opravijo, kadar posamezni
imetnik police umre prej, kot je pričakovano. Ker ta plačila niso
prilagojena za časovno vrednost denarja, bi lahko pomembno
zavarovalno tveganje obstajalo tudi, če pri portfelju pogodb skupno
gledano ni izgube. Podobno lahko pogodbeni pogoji, ki odložijo
pravočasno povračilo imetniku police, odpravijo pomembno
zavarovalno tveganje. Podjetje za določitev sedanje vrednosti
dodatnih zneskov uporabi diskontne stopnje, ki se zahtevajo v 36.
členu.
B21
Dodatni zneski, opisani v B18. členu, se nanašajo na sedanjo
vrednost zneskov, ki presegajo tiste, ki bi jih bilo treba plačati,
če se ne bi zgodil noben zavarovani dogodek (razen scenarijev, ki
nimajo ekonomske vsebine). Ti dodatni zneski vključujejo stroške
obravnave in ocenjevanja zahtevkov, ne pa tudi:
(a) izgube možnosti, da se imetniku police zaračuna prihodnja
storitev. Na primer, pri pogodbi o naložbenem življenjskem
zavarovanju smrt imetnika police pomeni, da podjetje ne more več
opravljati storitev upravljanja naložb in za to zaračunavati
provizijo. Vendar pa takšna ekonomska izguba za podjetje ne izhaja
iz zavarovalnega tveganja, prav tako kot upravitelj vzajemnega
sklada ne prevzame zavarovalnega tveganja v povezavi z morebitno
smrtjo stranke. Posledično potencialna izguba bodočih provizij za
upravljanje naložb ni pomembna pri ocenjevanju, koliko
zavarovalnega tveganja je prenesenega s pogodbo;
(b) v primeru smrti, odpustka stroškov, ki bi sicer nastali ob
odpovedi ali odstopu od pogodbe. Ker omenjeni stroški začnejo
obstajati šele s pogodbo, odpustek takih stroškov ne predstavlja
nadomestila imetniku police za tveganje, ki je obstajalo že pred
tem. Posledično niso pomembni pri ocenjevanju, koliko zavarovalnega
tveganja je prenesenega s pogodbo;
(c) plačila, pogojenega z dogodkom, ki ne povzroči pomembne izgube
za imetnika pogodbe. Vzemimo za primer pogodbo, ki od izdajatelja
zahteva plačilo enega milijona DE,
če na sredstvu nastane fizična škoda, ki za imetnika predstavlja
neznatno ekonomsko izgubo v višini ene DE. V tej pogodbi imetnik
nepomembno tveganje izgube ene DE prenese na izdajatelja. Hkrati pa
pogodba ustvarja ne-zavarovalno tveganje, da bo moral izdajatelj
plačati 999 999 DE, če se zgodi določen dogodek. Ker tako ni
scenarija, v katerem zavarovani dogodek povzroči znatno izgubo za
imetnika pogodbe, izdajatelj ne prevzame pomembnega zavarovalnega
tveganja od imetnika in ta pogodba ni zavarovalna pogodba.
(d) možna povračila iz naslova pozavarovanja. Te podjetje obračuna
ločeno.
B22
Podjetje oceni znatnost zavarovalnega tveganja za vsako pogodbo
posebej. Posledično je lahko zavarovalno tveganje pomembno tudi v
primeru minimalne verjetnosti znatnih izgub za portfelj ali skupino
pogodb.
B23
Iz B18.–B22. člena izhaja, da je pogodba, ki v primeru smrti določa
plačilo koristi, ki presega znesek, plačljiv ob doživetju,
zavarovalna pogodba, razen če je dodatna korist v primeru smrti
neznatna (presojano z vidika same pogodbe in ne celotnega portfelja
pogodb). Kot je omenjeno v B21.(b) členu, odpustek stroškov
odpovedi ali odstopa od pogodbe v primeru smrti ni vključen v to
oceno, če takšen odpustek ne predstavlja nadomestila imetniku
police za tveganje, ki je obstajalo že pred tem. Podobno je rentna
pogodba, po kateri se plačujejo redni zneski do konca življenja
imetnika police, zavarovalna pogodba, razen če je skupni znesek
dosmrtnih plačil neznaten.
Spremembe stopnje zavarovalnega tveganja
B24
Pri nekaterih pogodbah do prenosa zavarovalnega tveganja na
izdajatelja pride po določenem obdobju. Vzemimo za primer pogodbo,
ki zagotavlja določen donos na naložbo in vključuje opcijo za
imetnika police, da ob dospelosti uporabi iztržek od naložbe za
nakup dosmrtne rente po enaki ceni, kot jo podjetje zaračunava
drugim novim rentnikom v trenutku, ko imetnik police uveljavi to
opcijo. S tako pogodbo se zavarovalno tveganje prenese na
izdajatelja šele, ko se opcija uveljavi, ker lahko podjetje po
lastni presoji določi ceno rente na osnovi, ki odraža zavarovalno
tveganje, ki se bo v tistem trenutku preneslo na podjetje.
Posledično so denarni tokovi, do katerih bi prišlo ob uveljavitvi
opcije, zunaj pogodbenih mej in pred uveljavitvijo ni nobenih
denarnih tokov iz naslova zavarovanja znotraj pogodbenih meja.
Vendar pa, kadar pogodba določa zneske rente (ali drugo podlago kot
tržne cene za določitev zneskov rente), se s pogodbo zavarovalno
tveganje prenese na izdajatelja, ker je izdajatelj izpostavljen
tveganju, da bodo zneski rente neugodni za izdajatelja, ko imetnik
police uveljavi opcijo. V takem primeru so denarni tokovi, do
katerih bi prišlo ob uveljavitvi opcije, znotraj pogodbenih
meja.
B25
Pogodba, ki ustreza opredelitvi zavarovalne pogodbe, ostane
zavarovalna pogodba, dokler vse pravice in obveze ne prenehajo (tj.
so izpolnjene, razveljavljene ali zastarajo), razen če se za
pogodbo odpravi pripoznanje z uporabo 74.–77. člena zaradi
spremembe pogodbe.
Primeri zavarovalnih pogodb
B26
V nadaljevanju so navedeni primeri pogodb, ki štejejo za
zavarovalne pogodbe, če je preneseno zavarovalno tveganje
pomembno:
(a) zavarovanje za primer kraje ali škode;
(b) zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti, poklicne odgovornosti,
civilne odgovornosti ali zavarovanje stroškov postopka;
(c) življenjsko zavarovanje in vnaprej plačane pogrebne storitve
(čeprav je smrt gotova, pa ni gotovo, kdaj bo nastopila ali, v
nekaterih primerih življenjskih zavarovanj, ali bo smrt nastopila v
obdobju, ki ga pokriva zavarovanje);
(d) dosmrtne rente in pokojnine, tj. pogodbe, ki nudijo nadomestila
za negotov prihodnji dogodek – doživetje rentnika ali upokojenca –
ki rentniku ali upokojencu zagotavljajo raven dohodka, na katerega
bi sicer njegovo doživetje negativno vplivalo (obveznosti
delodajalcev, ki izhajajo iz programov ugodnosti za zaposlence, in
pokojninske obveznosti v skladu s pokojninskimi programi z
določenimi pokojninami ne spadajo v področje uporabe MSRP 17 na
podlagi 7.(b) člena);
(e) zavarovanje za primer invalidnosti in za stroške
zdravljenja;
(f) poroštva, osebna jamstva, garancije za dobro izvedbo posla ter
jamstva za resnost ponudbe, tj. pogodbe, ki zagotavljajo imetniku
nadomestilo v primeru, da druga stranka ne izpolni svoje pogodbene
obveze, na primer obveze za izgradnjo objekta;
(g) jamstva za izdelke. Jamstva za izdelke, ki jih izda tretja
oseba za blago, ki ga prodaja proizvajalec, distributer ali
prodajalec, spadajo v področje uporabe MSRP 17. Vendar jamstva za
izdelke, ki jih neposredno izda proizvajalec, distributer ali
prodajalec, na podlagi člena 7.(a) ne spadajo v področje uporabe
MSRP 17, temveč spadajo v področje uporabe MSRP 15 ali MRS 37
Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva;
(h) zavarovanje lastninske pravice (tj. zavarovanje za primer
odkritja napak v zvezi z lastninsko pravico do zemlje ali zgradb,
ki niso bile očitne v trenutku, ko je bila zavarovalna pogodba
sklenjena). V takem primeru je zavarovani dogodek odkritje napake v
zvezi z lastninsko pravico, ne pa sama napaka;
(i) zavarovanje za potovanje (nadomestilo v denarju ali v naravi
imetnikom police za izgube, ki jih utrpijo pred ali med
potovanjem);
(j) katastrofne obveznice, ki določajo nižja plačila glavnice,
obresti ali obojega, če določen dogodek negativno vpliva na
izdajatelja obveznice (razen če tak določen dogodek, kot je na
primer sprememba obrestne mere ali deviznega tečaja, ne ustvari
pomembnega zavarovalnega tveganja);
(k) zamenjave zavarovanj in druge pogodbe, ki zahtevajo plačilo
glede na podnebne, geološke ali druge fizične spremenljivke,
specifične za eno od pogodbenih strank.
B27
V nadaljevanju so predstavljeni primeri pogodb, ki niso zavarovalne
pogodbe:
(a) naložbene pogodbe, ki imajo pravno obliko zavarovalne pogodbe,
vendar na izdajatelja ne prenašajo pomembnega zavarovalnega
tveganja. Na primer, pogodbe o življenjskem zavarovanju, pri
katerih podjetje ne prevzame pomembnega tveganja umrljivosti ali
obolevnosti, niso zavarovalne pogodbe; take pogodbe so finančni
instrumenti ali pogodbe o opravljanju storitev – glej B28. člen.
Naložbene pogodbe z možnostjo diskrecijske udeležbe ne ustrezajo
opredelitvi zavarovalne pogodbe, vendar lahko na podlagi 3.(c)
člena spadajo v področje uporabe MSRP 17, če jih izda podjetje, ki
izdaja tudi zavarovalne pogodbe;
(b) pogodbe, ki imajo pravno obliko zavarovanja, vendar prenesejo
vsa pomembna zavarovalna tveganja nazaj na imetnika police prek
nepreklicnih in izvršljivih mehanizmov, ki prilagodijo bodoča
plačila imetnika police izdajatelju neposredno na podlagi
zavarovanih izgub. Na primer, nekatere finančne pozavarovalne
pogodbe ali določene skupinske pogodbe prenesejo vsa pomembna
zavarovalna tveganja nazaj na imetnike polic; take pogodbe so
običajno finančni instrumenti ali pogodbe o opravljanju storitev
(glej B28. člen);
(c) samozavarovanje (tj. zadržanje tveganja, ki bi se lahko pokrilo
z zavarovanjem). V takem primeru ne gre za zavarovalno pogodbo, saj
ni dogovora z drugo stranko. Zato, če podjetje izda zavarovalno
pogodbo svojem obvladujočemu podjetju, svojemu odvisnemu podjetju
ali drugemu odvisnemu podjetju v skupini, v konsolidiranih
računovodskih izkazih ni izkazana nobena zavarovalna pogodba, ker
pogodba z drugo stranko ne obstaja. V posameznih ali ločenih
računovodskih izkazih izdajatelja ali imetnika pa je zavarovalna
pogodba izkazana;
(d) pogodbe (kot so na primer pogodbe o igrah na srečo), ki
zahtevajo plačilo, če se zgodi določen negotov dogodek, kot
pogodbenega predpogoja za plačilo pa ne zahtevajo, da ima ta
dogodek neugoden (negativen) učinek na imetnika police. Vendar to
iz opredelitve zavarovalne pogodbe ne izključuje pogodb, ki
določajo vnaprej določena plačila za ovrednotenje izgube, ki jo
povzroči določen dogodek, kot je na primer smrt ali nesreča (glej
B12. člen);
(e) izvedeni finančni instrumenti, ki pogodbeno stranko
izpostavljajo finančnemu tveganju, ne pa tudi zavarovalnemu
tveganju, saj od te stranke zahtevajo, da izvršijo plačilo (ali jim
dajo pravico do prejema plačila) izključno na podlagi spremembe ene
ali več od naslednjih spremenljivk: določene obrestne mere, cene
finančnega instrumenta, cene blaga, deviznega tečaja, indeksa cen
ali tečajev, bonitetne ocene ali kreditnega indeksa ali druge
spremenljivke, če v primeru nefinančne spremenljivke taka
spremenljivka ni specifična za eno od pogodbenih strank;
(f) s krediti povezana poroštva, ki zahtevajo plačilo tudi v
primeru, ko imetnik police ni utrpel izgube zaradi dolžnikovega
nepravočasnega plačila; take pogodbe se obračunavajo z uporabo MSRP
9 Finančni instrumenti (glej B29. člen);
(g) pogodbe, ki zahtevajo plačilo, odvisno od podnebnih, geoloških
ali katerih koli drugih fizičnih spremenljivk, ki niso specifične
za eno od pogodbenih strank (poznane kot izvedeni finančni
instrumenti na vremenske dejavnike);
(h) pogodbe, ki določajo nižja plačila glavnice, obresti ali
obojega na podlagi podnebnih, geoloških ali kakršnih koli drugih
fizičnih spremenljivk, učinek katerih ni specifičen za eno od
pogodbenih strank (poznane kot katastrofne obveznice).
B28
Podjetje za pogodbe, opisane v B27. členu, uporabi druge veljavne
standarde, kot sta MSRP 9 in MSRP 15.
B29
S krediti povezana poroštva in pogodbe za zavarovanje kreditov iz
B27.(f) člena so lahko sklenjene v različnih pravnih oblikah, kot
so jamstvo, nekatere vrste akreditivov, pogodba o prevzemu tveganja
neplačila ali zavarovalna pogodba. Te pogodbe so zavarovalne
pogodbe, če od izdajatelja zahtevajo, da izvede določena plačila, s
katerimi se imetniku povrne škoda, ki jo ta utrpi, ker določeni
dolžnik ni pravočasno izvedel plačila imetniku police v skladu s
prvotnimi ali spremenjenimi pogoji dolžniškega instrumenta. Take
zavarovalne pogodbe so sicer izključene iz področja uporabe MSRP
17, razen če je izdajatelj predhodno izrecno izjavil, da te pogodbe
obravnava kot zavarovalne pogodbe, in je uporabil obračunavanje, ki
se uporablja za zavarovalne pogodbe (glej 7.(e) člen).
B30
S kreditom povezana poroštva in pogodbe za zavarovanje kreditov, ki
zahtevajo plačilo tudi v primeru, ko imetnik police ni utrpel
izgube zaradi dolžnikovega nepravočasnega plačila, ne spadajo v
področje uporabe MSRP 17, ker ne prenašajo pomembnega zavarovalnega
tveganja. Take pogodbe vključujejo tiste, ki zahtevajo plačilo:
(a) ne glede na to, ali nasprotna stranka poseduje dolžniški
instrument, ki je podlaga za pogodbo; ali
(b) ob spremembi bonitetne ocene ali kreditnega indeksa in ne v
primeru nepravočasnega plačila določenega dolžnika.
Ločevanje sestavin od zavarovalne pogodbe (10.–13. člen)
Naložbene sestavine (11.(b) člen)
B31
V skladu z 11.(b) členom mora podjetje ločiti naložbeno sestavino,
ki je razločljiva od gostiteljske zavarovalne pogodbe. Naložbena
sestavina je razločljiva od pogodbe, če in samo če sta izpolnjena
oba naslednja pogoja:
(a) naložbena sestavina in zavarovalna sestavina nista tesno
medsebojno povezani;
(b) pogodbo s podobnimi pogoji prodajajo ali bi jo lahko prodajale
ločeno na istem trgu ali v isti pravni ureditvi podjetja, ki
izdajajo zavarovalne pogodbe, ali druge osebe. Podjetje pri tem
upošteva vse pod razumnimi pogoji dostopne informacije. Podjetju ni
treba iskati izčrpnih informacij, da ugotovi, ali se naložbena
sestavina prodaja ločeno.
B32
Naložbena sestavina in zavarovalna sestavina sta tesno medsebojno
povezani, če in samo če:
(a) podjetje ne more meriti ene sestavine, ne da bi upoštevalo
drugo. Zato, če se vrednost ene sestavine spreminja glede na
vrednost druge, podjetje za obračunavanje združene naložbene in
zavarovalne sestavine uporabi MSRP 17; ali
(b) imetnik police ne more koristiti ene sestavine, če ni prisotna
tudi druga. Zato, če predčasna prekinitev ali dospelost ene
sestavine povzroči predčasno prekinitev ali dospelost druge,
podjetje za obračunavanje združene naložbene in zavarovalne
sestavine uporabi MSRP 17.
Obljube za prenos razločljivega blaga ali storitev, ki niso
storitve zavarovalne pogodbe (12. člen)
B33
Podjetje mora v skladu z 12. členom od zavarovalne pogodbe ločiti
obljubo za prenos razločljivega blaga ali storitev, ki niso
storitve zavarovalne pogodbe, na imetnika police. Za namene ločitve
podjetje ne upošteva dejavnosti, ki jih mora izvesti, da izpolni
pogodbo, razen če podjetje prenese blago ali storitev, ki ni
storitev zavarovalne pogodbe, na imetnika police tekom teh
dejavnosti. Podjetje bo na primer morda moralo opraviti raznovrstne
upravne naloge za sklenitev pogodbe. Opravljanje teh nalog ne
prenese storitve na imetnika police, ko se te naloge
opravljajo.
B34
Blago ali storitev, ki ni storitev zavarovalne pogodbe, obljubljena
imetniku police, sta razločljiva, če lahko imetnik police uživa
koristi blaga ali storitve samostojno ali skupaj z drugimi
enostavno dostopnimi viri. Enostavno dostopni viri so blago ali
storitve, ki se prodajajo ločeno (s strani podjetja ali drugega
podjetja), ali viri, ki jih je imetnik police že dobil (od podjetja
ali pri drugih transakcijah ali dogodkih).
B35
Blago ali storitev, ki ni storitev zavarovalne pogodbe, obljubljena
imetniku police, nista razločljiva, če:
(a) so denarni tokovi in tveganja, povezana z blagom ali
storitvami, tesno medsebojno povezani z denarnimi tokovi in
tveganji, povezanimi z zavarovalnimi sestavinami pogodbe; in
(b) podjetje zagotovi pomembno storitev s tem, ko blago ali
storitev poveže z zavarovalnimi sestavinami.
Denarni tokovi pri pridobivanju zavarovanj (glej 28.A–28.F
člen)
B35A
Podjetje za uporabo 28.A člena na podlagi sistematične in razumne
metode razporedi:
(a) denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj, ki se lahko
neposredno pripišejo skupini zavarovalnih pogodb:
(i) na to skupino, in
(ii) na skupine, ki bodo vključevale zavarovalne pogodbe, ki bodo
po pričakovanjih izhajale iz obnovitve zavarovalnih pogodb v tej
skupini;
(b) denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj, ki se lahko
neposredno pripišejo portfelju zavarovalnih pogodb, z izjemo tistih
iz točke (a), na skupine pogodb v portfelju.
B35B
Podjetje na koncu vsakega poročevalskega obdobja popravi zneske,
razporejene v skladu z B35.A členom, da odražajo spremembe
predpostavk, ki določajo vhodne podatke za uporabljeno metodo
razporeditve. Podjetje ne spreminja zneskov, razporejenih na
skupino zavarovalnih pogodb po tem, ko so bile vse pogodbe dodane v
skupino (glej B35.C člen).
B35C
Podjetje lahko zavarovalne pogodbe dodaja v skupino zavarovalnih
pogodb v več kot enem poročevalskem obdobju (glej 28. člen). V
takih razmerah podjetje odpravi pripoznanje dela sredstva za
denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj, ki se nanaša na
zavarovalne pogodbe, dodane v skupino v tem obdobju, in še naprej
pripoznava sredstvo za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj v
obsegu, v katerem se sredstvo nanaša na zavarovalne pogodbe, ki se
bodo po pričakovanjih dodale v skupino v prihodnjem poročevalskem
obdobju.
B35D
Za uporabo 28.E člena:
(a) podjetje v poslovnem izidu pripozna izgubo zaradi oslabitve in
zmanjša knjigovodsko vrednost sredstva za denarne tokove pri
pridobivanju zavarovanj, tako da knjigovodska vrednost sredstva ne
presega pričakovanega čistega denarnega pritoka za povezano skupino
zavarovalnih pogodb, določenega z uporabo 32.(a) člena;
(b) kadar podjetje razporedi denarne tokove pri pridobivanju
zavarovanj na skupine zavarovalnih pogodb z uporabo B35.A(a)(ii)
člena, v poslovnem izidu pripozna izgubo zaradi oslabitve in
zmanjša knjigovodsko vrednost povezanih sredstev za denarne tokove
pri pridobivanju zavarovanj v obsegu, v katerem:
(i) podjetje pričakuje, da bodo ti denarni tokovi pri pridobivanju
zavarovanj presegali čisti denarni pritok za pričakovane obnovitve,
določen v skladu z 32.(a) členom; in
(ii) presežek, določen v skladu s točko (b)(i), ni bil že v skladu
s točko (a) pripoznan kot izguba zaradi oslabitve.
Merjenje (29.–71. člen)
Ocene prihodnjih denarnih tokov (33.–35. člen)
B36
Ta oddelek obravnava:
(a) nepristransko uporabo vseh primernih in dokazljivih informacij,
ki so na voljo brez nepotrebnih stroškov ali prizadevanj (glej
B37.–B41. člen);
(b) tržne in netržne spremenljivke (glej B42.–B53. člen);
(c) uporabo sprotnih ocen (glej B54.–B60. člen); in
(d) denarne tokove znotraj pogodbenih meja (glej B61.–B71.
člen).
Nepristranska uporaba vseh primernih in dokazljivih informacij,
ki so na voljo brez nepotrebnih stroškov ali prizadevanj (33. (a)
člen)
B37
Cilj ocenjevanja prihodnjih denarnih tokov je določiti pričakovano
vrednost, ali z verjetnostjo tehtano povprečje, celotnega razpona
možnih izidov, pri čemer se upoštevajo vse primerne in dokazljive
informacije, ki so na datum poročanja na voljo brez nepotrebnih
stroškov ali prizadevanj. Primerne in dokazljive informacije, ki so
na datum poročanja voljo brez nepotrebnih stroškov ali prizadevanj,
vključujejo informacije o preteklih dogodkih in trenutnih pogojih
ter napovedi prihodnjih pogojev (glej B41. člen). Za informacije,
ki se lahko pridobijo v informacijskih sistemih samega podjetja, se
šteje, da so na voljo brez nepotrebnih stroškov ali
prizadevanj.
B38
Izhodišče za oceno denarnih tokov je niz scenarijev, ki odraža
celoten razpon možnih izidov. Vsak scenarij določa znesek in čas
denarnih tokov pri določenem izidu ter ocenjeno verjetnost tega
izida. Denarni tokovi iz vsakega scenarija se diskontirajo in
tehtajo z ocenjeno verjetnostjo tega izida, da se izpelje
pričakovana sedanja vrednost. Posledično cilj ni ugotoviti
najverjetnejšega izida ali izida, ki je bolj verjeten kot ne, glede
prihodnjih denarnih tokov.
B39
Pri obravnavanju celotnega razpona možnih izidov je cilj na
nepristranski način vključiti vse primerne in dokazljive
informacije, ki so na voljo brez nepotrebnih stroškov ali
prizadevanj, in ne opredeliti vsakega možnega scenarija. V praksi
je razvoj eksplicitnih scenarijev nepotreben, če je ocena, ki
izhaja iz njih, skladna s ciljem merjenja, tj. upoštevanja vseh
primernih in dokazljivih informacij, ki so na voljo brez
nepotrebnih stroškov ali prizadevanj, pri določanju povprečja. Na
primer, če podjetje oceni, da je verjetnostna porazdelitev izidov
na splošno skladna z verjetnostno porazdelitvijo, ki se lahko v
celoti opiše z majhnim številom parametrov, bo zadoščala ocena
manjšega števila parametrov. Podobno lahko v nekaterih primerih
razmeroma preprosto modeliranje da odgovor znotraj sprejemljivega
razpona natančnosti, ne da bi bile potrebne številne podrobne
simulacije. Vendar lahko v nekaterih primerih na denarne tokove
vplivajo zapleteni dejavniki, na katerih ti temeljijo, in se lahko
denarni tokovi odzivajo nelinearno na spremembe ekonomskih pogojev.
To se lahko na primer zgodi, če denarni tokovi odražajo niz
medsebojno povezanih možnosti, ki so implicitne ali eksplicitne. V
takih primerih je za izpolnitev cilja merjenja verjetno potrebno
naprednejše stohastično modeliranje.
B40
Razviti scenariji morajo vključevati nepristranske ocene
verjetnosti katastrofalnih izgub po obstoječih pogodbah. Ti
scenariji izključujejo možne zahtevke pri možnih prihodnjih
pogodbah.
B41
Podjetje oceni verjetnosti in zneske prihodnjih plačil iz
obstoječih pogodb na podlagi pridobljenih informacij, ki
vključujejo:
(a) informacije o zahtevkih, ki so jih imetniki police že
prijavili;
(b) druge informacije o znanih ali ocenjenih značilnostih
zavarovalnih pogodb;
(c) podatke iz preteklih obdobij o lastnih izkušnjah podjetja, po
potrebi dopolnjene s preteklimi podatki iz drugih virov. Podatki iz
preteklih obdobij se prilagodijo tako, da odražajo trenutne pogoje,
na primer če:
(i) zavarovana populacija izkazuje drugačne značilnosti (ali jih bo
izkazovala zaradi neugodnega izbora) od populacije, ki se je
uporabila kot podlaga za podatke iz preteklih obdobij,
(ii) obstajajo znaki, ki kažejo, da se pretekli trendi ne bodo
nadaljevali, da se bodo pojavili novi trendi ali da lahko
gospodarske, demografske in druge spremembe vplivajo na denarne
tokove, ki izhajajo iz obstoječih zavarovalnih pogodb, ali
(iii) je prišlo do sprememb pri postavkah, kot so postopki
prevzemanja v zavarovanje in postopki obravnavanja zahtevkov, ki
lahko vplivajo na relevantnost podatkov iz preteklih obdobij za
zavarovalne pogodbe;
(d) informacije o trenutnih cenah, če so na voljo, za pozavarovalne
pogodbe in druge finančne instrumente (če obstajajo) za kritje
podobnih tveganj, kot so katastrofne obveznice in izvedeni finančni
instrumenti na vremenske dejavnike, ter zadnje tržne cene za
prenose zavarovalnih pogodb. Te informacije se prilagodijo, da
odražajo razlike med denarnimi tokovi, ki izhajajo iz teh
pozavarovalnih pogodb ali drugih finančnih instrumentov, in
denarnimi tokovi, do katerih bi prišlo pri izpolnjevanju obvez do
imetnika police po pogodbah, ki so podlaga.
Tržne in netržne spremenljivke
B42
V MSRP 17 sta opredeljeni dve vrsti spremenljivk:
(a) tržne spremenljivke – spremenljivke, ki jih je mogoče pridobiti
na trgih ali se lahko izpeljejo neposredno s trgov (na primer cene
vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borzi, ali obrestne
mere); in
(b) netržne spremenljivke – vse druge spremenljivke (na primer
pogostost in velikost zavarovalnih zahtevkov in umrljivost).
B43
Tržne spremenljivke bodo običajno povzročile finančno tveganje (na
primer razpoložljive obrestne mere), netržne spremenljivke pa bodo
običajno povzročile nefinančno tveganje (na primer, stopnje
umrljivosti). Vendar ne bo vedno tako. Na primer, obstajajo lahko
predpostavke, ki se nanašajo na finančna tveganja, za katera se
spremenljivke ne morejo pridobiti na trgih ali neposredno izpeljati
s trgov (na primer, obrestne mere, ki se ne morejo pridobiti na ali
neposredno izpeljati s trgov).
Tržne spremenljivke (33.(b) člen)
B44
Ocene tržnih spremenljivk morajo biti skladne z razpoložljivimi
tržnimi cenami na datum merjenja. Podjetje v čim večji meri
uporablja razpoložljive vhodne podatke ter tržnih podatkov, ki so
prosto razpoložljivi, ne nadomešča z lastnimi ocenami, razen kot je
opisano v 79. členu MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti. V skladu z
MSRP 13 morajo biti spremenljivke, kadar jih je treba izpeljati (na
primer, ker tržne spremenljivke niso razpoložljive), kolikor je
mogoče skladne razpoložljivimi tržnimi spremenljivkami.
B45
Tržne cene združujejo vrsto pogledov o možnih prihodnjih izidih ter
poleg tega odražajo preference udeležencev na trgu v zvezi s
tveganji. Posledično ne predstavljajo ene same napovedi prihodnjih
izidov. Če se dejanski izid razlikuje od prejšnje tržne cene, to ne
pomeni, da je bila tržna cena „napačna“.
B46
Pomemben način uporabe tržnih spremenljivk je ideja o posnemanju
sredstev ali posnemanju portfelja sredstev. Posnemajoče sredstvo je
sredstvo, katerega denarni tokovi se v vseh scenarijih popolnoma
ujemajo s pogodbenimi denarnimi tokovi skupine zavarovalnih pogodb
glede zneska, časa in negotovosti. V nekaterih primerih lahko
posnemajoče sredstvo obstaja za nekatere od denarnih tokov, ki
izhajajo iz skupine zavarovalnih pogodb. Poštena vrednost tega
sredstva odraža tako pričakovano sedanjo vrednost denarnih tokov iz
sredstva kot tveganje, povezano s temi denarnimi tokovi. Če za
nekatere denarne tokove, ki izhajajo iz skupine zavarovalnih
pogodb, obstaja posnemajoči portfelj sredstev, lahko podjetje za
merjenje relevantnih denarnih tokov pri izpolnitvi uporabi pošteno
vrednost teh sredstev, namesto da bi izrecno ocenilo denarne tokove
in diskontno stopnjo.
B47
V skladu z MSRP 17 podjetju ni treba uporabljati tehnike posnemanja
portfeljev. Vendar, če za nekatere denarne tokove, ki izhajajo iz
skupine zavarovalnih pogodb, obstaja posnemajoče sredstvo ali
portfelj in se podjetje odloči uporabiti drugačno tehniko, se mora
prepričati, da ni verjetno, da bi tehnika posnemanja portfeljev
privedla do bistveno drugačnega merjenja denarnih tokov.
B48
Drugačne tehnike od tehnike posnemanja portfeljev, kot so tehnike
stohastičnega modeliranja, so lahko zanesljivejše ali lažje za
uporabo, če obstajajo pomembne medsebojne odvisnosti med denarnimi
tokovi, ki se spreminjajo glede na donose sredstev, in drugimi
denarnimi tokovi. Za določitev tehnike, ki v specifičnih
okoliščinah najbolje izpolnjuje cilj skladnosti z razpoložljivimi
tržnimi spremenljivkami je potrebna presoja. Zlasti mora
uporabljena tehnika zagotoviti, da je merjenje vseh opcij in
jamstev, vključenih v zavarovalne pogodbe, skladno z
razpoložljivimi tržnimi cenami (če obstajajo) za take opcije in
jamstva.
Netržne spremenljivke
B49
Ocene netržnih spremenljivk odražajo vse primerne in dokazljive
informacije, ki so na voljo brez nepotrebnih stroškov ali
prizadevanj, tako zunanje kot notranje.
B50
Netržni zunanji podatki (na primer nacionalne statistike o
umrljivosti) so lahko bolj ali manj relevantni kot notranji podatki
(na primer notranje razvite statistike o umrljivosti), odvisno od
okoliščin. Na primer, podjetje, ki izdaja pogodbe o življenjskem
zavarovanju, se ne sme zanašati samo na nacionalne statistike o
umrljivosti, ampak mora pri pripravi nepristranskih ocen
verjetnosti za scenarije umrljivosti pri svojih zavarovalnih
pogodbah upoštevati tudi vse druge primerne in dokazljive notranje
in zunanje vire informacij, ki so na voljo brez nepotrebnih
stroškov ali prizadevanj. Pri določanju teh verjetnosti podjetje
večji pomen pripiše prepričljivejšim informacijam. Na primer:
(a) notranje statistike o umrljivosti so lahko prepričljivejše kot
nacionalni podatki o umrljivosti, če nacionalni podatki temeljijo
na veliki populaciji, ki ni reprezentativna za zavarovano
populacijo. To je lahko zaradi tega, ker bi se lahko na primer
demografske značilnosti zavarovane populacije pomembno razlikovale
od značilnosti populacije države, kar pomeni, da bi moralo podjetje
notranjim podatkom pripisati večji pomen, državnim statistikam pa
manjšega;
(b) podjetje nasprotno, če notranje statistike temeljijo na majhni
populaciji z značilnostmi, ki veljajo za podobne značilnostim
populacije države, in so nacionalne statistike aktualne, večji
pomen pripiše nacionalnim statistikam.
B51
Ocenjene verjetnosti za netržne spremenljivke ne smejo biti v
nasprotju z razpoložljivimi tržnimi spremenljivkami. Na primer,
ocenjene verjetnosti za scenarije glede prihodnjih stopenj
inflacije morajo biti čim bolj skladne z verjetnostmi, ki bi jih
bilo pričakovati glede na tržne obrestne mere.
B52
V nekaterih primerih lahko podjetje sklene, da se tržne
spremenljivke spreminjajo neodvisno od netržnih spremenljivk. Če
pride do tega, podjetje upošteva scenarije, ki odražajo razpon
izidov za netržne spremenljivke, pri čemer je v vsakem scenariju
uporabljena ista razpoložljiva vrednost tržne spremenljivke.
B53
V drugih primerih so lahko tržne in netržne spremenljivke povezane.
Na primer, obstajajo lahko dokazi, da so stopnje predčasnih
prekinitev (netržna spremenljivka) povezane z obrestnimi merami
(tržna spremenljivka). Podobno lahko obstajajo dokazi, da je obseg
zahtevkov pri zavarovanju nepremičnin ali avtomobilskem zavarovanju
povezan z gospodarskimi cikli in s tem z obrestnimi merami in
zneski odhodkov. Podjetje zagotovi, da so verjetnosti za scenarije
in prilagoditve zaradi tveganja za nefinančno tveganje, povezano s
tržnimi spremenljivkami, skladne z razpoložljivimi tržnimi cenami,
ki so odvisne od teh tržnih spremenljivk.
Uporaba sprotnih ocen (33.(c) člen)
B54
Podjetje pri ocenjevanju vsakega scenarija denarnih tokov in
njegove verjetnosti uporabi vse primerne in dokazljive informacije,
ki so na voljo brez nepotrebnih stroškov ali prizadevanj. Podjetje
pregleda ocene, ki jih je izdelalo na koncu prejšnjega
poročevalskega obdobja, in jih posodobi. Pri tem upošteva, ali:
(a) posodobljene ocene natančno predstavljajo pogoje na koncu
poročevalskega obdobja;
(b) spremembe ocen natančno predstavljajo spremembe pogojev v
obdobju. Na primer, predpostavljajmo, da so bile ocene na začetku
obdobja na enem koncu sprejemljivega razpona. Če se pogoji niso
spremenili, s premikom ocen na drugi konec razpona na koncu obdobja
ne bi natančno predstavili, kaj se je zgodilo v obdobju. Če se
najnovejše ocene podjetja razlikujejo od njegovih prejšnjih ocen,
vendar se pogoji niso spremenili, podjetje oceni, ali so nove
verjetnosti, pripisane vsakemu scenariju, utemeljene. Podjetje pri
posodabljanju ocen teh verjetnosti upošteva tako dokaze, na katerih
so temeljile njegove prejšnje ocene, kot tudi vse nove dokaze, pri
čemer večji pomen pripiše prepričljivejšim dokazom.
B55
Verjetnost, pripisana vsakemu scenariju, odraža pogoje na koncu
poročevalskega obdobja. Posledično na podlagi MRS 10 Dogodki po
poročevalskem obdobju dogodek, ki se je zgodil po koncu
poročevalskega obdobja, ki razreši negotovost, ki je obstajala na
koncu poročevalskega obdobja, ne zagotovi dokazov o pogojih, ki so
obstajali pred tem datumom. Na primer, na koncu poročevalskega
obdobja lahko obstaja 20-odstotna verjetnost, da bo v preostalih
šestih mesecih zavarovalne pogodbe prišlo do večje nevihte. Po
koncu poročevalskega obdobja, vendar preden je bila odobrena izdaja
računovodskih izkazov, pride do večje nevihte. Denarni tokovi pri
izpolnitvi po tej pogodbi ne bodo odražali nevihte, za katero se na
podlagi zdaj znanih dejstev ve, da je do nje prišlo. Namesto tega
denarni tokovi, upoštevani pri merjenju, vključujejo 20-odstotno
verjetnost, ki je bila očitna na koncu poročevalskega obdobja (z
razkritjem z uporabo MRS 10, da je po koncu poročevalskega obdobja
prišlo do dogodka, ki ni povzročil prilagoditve).
B56
Sprotne ocene pričakovanih denarnih tokov niso nujno identične
zadnjim dejanskim izkušnjam. Na primer, predpostavljajmo, da so
bile stopnje umrljivosti v poročevalskem obdobju za 20 odstotkov
slabše kot prejšnje stopnje umrljivosti in prejšnja pričakovanja o
stopnjah umrljivosti. Nenadno spremembo stopenj umrljivosti bi
lahko povzročilo več dejavnikov, ki vključujejo:
(a) trajne spremembe umrljivosti;
(b) spremembe značilnosti zavarovane populacije (na primer,
spremembe pri prevzemanju v zavarovanje ali porazdelitvi, ali pa
selektivne predčasne prekinitve imetnikov police, ki so
nepričakovano dobrega zdravja);
(c) naključna nihanja; ali
(d) neponovljivi vzroki, ki jih je mogoče ugotoviti.
B57
Podjetje razišče razloge za spremembo ugotovljenih stopenj in
izdela nove ocene denarnih tokov in verjetnosti, ki upoštevajo
najnovejše stopnje, prejšnje stopnje in druge informacije. Rezultat
v primeru iz B56. člena bi običajno bil, da se pričakovana sedanja
vrednost koristi v primeru smrti spremeni, vendar ne za celih 20
odstotkov. V primeru iz B56. člena se bo, če bodo stopnje
umrljivosti še naprej znatno višje od prejšnjih ocen zaradi
razlogov, ki naj bi se po pričakovanjih nadaljevali, ocenjena
verjetnost, pripisana scenarijem visoke umrljivosti, povečala.
B58
Ocene netržnih spremenljivk vključujejo informacije o trenutnem
obsegu zavarovanih dogodkov in informacije o trendih. Na primer, v
številnih državah so stopnje umrljivosti dlje časa vztrajno padale.
Pri določanju denarnih tokov pri izpolnitvi se upoštevajo
verjetnosti, ki bi se pripisale vsakemu možnemu scenariju o
trendih, ob upoštevanju vseh primernih in dokazljivih informacij,
ki so na voljo brez nepotrebnih stroškov ali prizadevanj.
B59
Podobno se v primeru, da so denarni tokovi, razporejeni na skupino
zavarovalnih pogodb, občutljivi na inflacijo, pri določanju
denarnih tokov pri izpolnitvi upoštevajo sprotne ocene možnih
prihodnjih stopenj inflacije. Ker je za stopnje inflacije verjetno,
da bodo povezane z obrestnimi merami, se pri merjenju denarnih
tokov pri izpolnitvi upoštevajo verjetnosti za vsak scenarij
inflacije na način, ki je skladen z verjetnostmi, ki jih je
pričakovati glede na tržne obrestne mere, uporabljene pri
ocenjevanju diskontnih stopenj (glej B51. člen).
B60
Podjetje pri ocenjevanju denarnih tokov upošteva trenutna
pričakovanja glede prihodnjih dogodkov, ki lahko vplivajo na te
denarne tokove. Podjetje razvije scenarije denarnih tokov, ki
odražajo te prihodnje dogodke, ter nepristranske ocene verjetnosti
vsakega scenarija. Vendar podjetje ne upošteva trenutnih
pričakovanj glede prihodnjih sprememb zakonodaje, ki lahko
spremenijo ali ukinejo sedanjo obvezo ali ustvarijo nove obveze iz
obstoječe zavarovalne pogodbe, dokler sprememba zakonodaje ni
vsebinsko uveljavljena.
Denarni tokovi znotraj pogodbenih meja (34. člen)
B61
Ocene denarnih tokov v scenariju vključujejo vse denarne tokove
znotraj pogodbenih meja obstoječe pogodbe in nobenih drugih
denarnih tokov. Podjetje pri določanju pogodbenih mej obstoječe
pogodbe uporabi 2. člen.
B62
Mnoge zavarovalne pogodbe imajo značilnosti, ki imetnikom police
omogočajo, da izvedejo dejanja, s katerimi spremenijo čas, naravo
ali negotovost zneskov, ki jih bodo prejeli. Te značilnosti
vključujejo možnost obnovitve, možnost odstopa, možnost pretvorbe
in možnost prenehanja plačevanja premij ob nadaljnjem prejemanju
upravičenj po pogodbi. Pri merjenju skupine zavarovalnih pogodb se
upoštevajo, na podlagi pričakovane vrednosti, sprotne ocene
podjetja glede tega, kako bodo imetniki police v skupini
izkoristili možnosti, ki jih imajo na voljo, prilagoditev zaradi
nefinančnega tveganja pa odraža sprotne ocene podjetja glede tega,
kako se lahko dejansko obnašanje imetnikov police razlikuje od
pričakovanega. Ta zahteva po določitvi pričakovane vrednosti se
uporablja ne glede na število pogodb v skupini; na primer,
uporablja se tudi, če skupino sestavlja samo ena pogodba. Tako se
pri merjenju skupine zavarovalnih pogodb ne predpostavlja
100-odstotna verjetnost, da bodo imetniki police:
(a) zahtevali odstop od pogodbe, če obstaja določena verjetnost, da
ga nekateri imetniki police ne bodo; ali
(b) nadaljevali pogodbe, če obstaja določena verjetnost, da jih
nekateri imetniki police ne bodo.
B63
Če pogodba od imetnika police zahteva, da obnovi ali kako drugače
nadaljuje pogodbo, podjetje uporabi 34. člen za oceno, ali so
premije in povezani denarni tokovi, ki izhajajo iz obnovljene
pogodbe, znotraj pogodbenih meja prvotne pogodbe.
B64
V 34. členu se omenja dejanska zmožnost podjetja določiti ceno na
prihodnji datum (datum obnovitve), ki v celoti odraža tveganja v
pogodbi od tega datuma. Podjetje ima to dejansko zmožnost ob
odsotnosti omejitev, ki mu preprečujejo določitev iste cene, kot bi
jo določilo za novo pogodbo z istimi značilnostmi kot obstoječa
pogodba, izdano na ta datum, ali če lahko spremeni upravičenja
tako, da ustrezajo ceni, ki jo bo podjetje zaračunalo. Podobno ima
podjetje dejansko zmožnost določiti ceno, če lahko ponovno določi
ceno obstoječe pogodbe tako, da ta odraža skupne spremembe tveganj
v portfelju zavarovalnih pogodb, tudi če cena, določena za vsakega
posameznega imetnika police, ne odraža spremembe tveganja za tega
imetnika police. Pri ocenjevanju, ali ima podjetje dejansko
zmožnost določiti ceno, ki v celoti odraža tveganja v pogodbi ali
portfelju, upošteva vsa tveganja, ki bi jih upoštevalo pri prevzemu
v zavarovanje v okviru enakovrednih pogodb na datum obnovitve za
preostalo storitev. Pri določanju ocen prihodnjih denarnih tokov na
koncu poročevalskega obdobja podjetje ponovno oceni pogodbeno mejo
zavarovalne pogodbe, da vključi učinek sprememb okoliščin na
materialne pravice in obveze podjetja.
B65
Denarni tokovi znotraj pogodbenih meja zavarovalne pogodbe so
tisti, ki se nanašajo neposredno na izpolnjevanje pogodbe, vključno
z denarnimi tokovi, katerih znesek ali čas sta v diskreciji
podjetja. Denarni tokovi, ki spadajo v pogodbene meje zavarovalne
pogodbe, vključujejo:
(a) premije (vključno s prilagoditvami premij in obročnimi
premijami) imetnika police in vse dodatne denarne tokove, ki
izhajajo iz teh premij;
(b) plačila imetniku police (ali v njegovem imenu), vključno z
zahtevki, ki so že bili prijavljeni, vendar še niso bili plačani
(tj. prijavljeni zahtevki), nastalimi zahtevki za dogodke, ki so se
zgodili, vendar zahtevki za njih še niso bili prijavljeni, in vsemi
prihodnjimi zahtevki, za katere ima podjetje materialno obvezo
(glej 34. člen);
(c) plačila imetniku police (ali v njegovem imenu), ki se
spreminjajo glede na donose postavk, ki so podlaga;
(d) plačila imetniku police (ali v njegovem imenu), ki izhajajo iz
izvedenih finančnih instrumentov, na primer opcij ali jamstev,
vgrajenih v pogodbo, v obsegu, v katerem te opcije in jamstva niso
ločene od zavarovalne pogodbe (glej 11.(a) člen);
(e) razporeditev denarnih tokov pri pridobivanju zavarovanj, ki se
lahko pripišejo portfelju, v katerega spada pogodba;
(f) nabavne vrednosti oziroma stroške pri obravnavi zahtevkov (tj.
nabavne vrednosti oziroma stroške za podjetje pri preiskovanju,
obdelavi in reševanju zahtevkov iz obstoječih zavarovalnih pogodb,
vključno s pravnimi stroški in stroški agentov za poravnavo
zahtevkov, ter notranje stroške preiskovanja zahtevkov in obdelave
plačil zahtevkov);
(g) nabavne vrednosti oziroma stroške za podjetje pri zagotavljanju
pogodbenih upravičenj, ki se izplačajo v naravi namesto v
denarju;
(h) stroške upravljanja in vzdrževanja polic, kot so stroški
zaračunavanja premij in obravnavanja sprememb polic (na primer
pretvorbe in obnovitve). Ti stroški vključujejo tudi večkratne
provizije, ki naj bi se plačale posrednikom, če določeni imetnik
police še naprej plačuje premije znotraj pogodbenih meja
zavarovalne pogodbe;
(i) davke, ki izhajajo iz transakcij (kot so davki na premije,
davki na dodano vrednost ter davki na blago in storitve), in
dajatve (na primer za storitve protipožarne varnosti in ocene
škodnih skladov), ki izhajajo neposredno iz obstoječih zavarovalnih
pogodb ali ki se jim lahko pripišejo na utemeljeni in dosledni
podlagi;
(j) plačila zavarovatelja v vlogi fiduciarja za namen izpolnjevanja
davčnih obveznosti imetnika police in povezane prejemke;
(k) potencialne denarne pritoke iz naslova povračil (kot so iztržki
od prodaje rešenega premoženja in subrogacije) pri prihodnjih
zahtevkih, kritih z obstoječimi zavarovalnimi pogodbami, in, v
obsegu, v katerem niso primerni za pripoznanje kot ločena sredstva,
potencialne denarne pritoke iz naslova povračil pri preteklih
terjatvah;
(ka) nabavne vrednosti oziroma stroške za podjetje pri:
(i) izvajanju naložbene dejavnosti v obsegu, v katerem podjetje
izvaja to dejavnost za povečanje upravičenj iz zavarovalnega kritja
za imetnike police. Naložbene dejavnosti povečajo upravičenja iz
zavarovalnega kritja, če podjetje te dejavnosti izvaja v
pričakovanju, da bo ustvarilo naložbeni donos, od katerega bodo
imetniki police imeli koristi, če pride do zavarovanega
dogodka;
(ii) izvajanju storitve naložbenega donosa za imetnike police v
okviru zavarovalnih pogodb brez neposredne udeležbe (glej B119.B
člen);
(iii) izvajanju naložbene storitve za imetnike police v okviru
zavarovalnih pogodb z neposredno udeležbo;
(l) razporeditev stalnih in spremenljivih splošnih stroškov (kot so
stroški računovodstva, zaposlenih, informacijske tehnologije in
povezane podpore, amortizacije zgradb, najemnin, vzdrževanja ter
komunalnih in javnih storitev). Takšni splošni stroški se
razporedijo na skupine pogodb na podlagi sistematičnih in razumnih
metod ter se dosledno uporabljajo za vse stroške, ki imajo podobne
značilnosti;
(m) vse druge stroške, ki se lahko zaračunajo konkretno imetniku
police pod pogoji iz pogodbe.
B66
Naslednji denarni tokovi se ne vključijo pri ocenjevanju denarnih
tokov, ki bodo nastali, ko podjetje izpolnjuje obveze iz obstoječe
zavarovalne pogodbe:
(a) donosi od naložb. Naložbe se pripoznavajo, merijo in
predstavljajo ločeno;
(b) denarni tokovi (plačila ali prejemki), ki izhajajo iz
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje. Pozavarovalne pogodbe,
ki jih ima podjetje, se pripoznavajo, merijo in predstavljajo
ločeno;
(c) denarni tokovi, ki lahko izhajajo iz prihodnjih zavarovalnih
pogodb, tj. denarni tokovi, ki niso znotraj pogodbenih meja
obstoječih pogodb (glej 34.–35. člen);
(d) denarni tokovi, povezani s stroški, ki se ne morejo neposredno
pripisati portfelju zavarovalnih pogodb, ki vsebuje pogodbo, kot so
nekateri stroški razvoja produktov in usposabljanja. Taki stroški
se pripoznajo v poslovnem izidu, ko nastanejo;
(e) denarni tokovi, ki izhajajo iz neznačilnega obsega nepotrebnega
dela ali drugih virov, porabljenih za izpolnjevanje pogodbe. Taki
stroški se pripoznajo v poslovnem izidu, ko nastanejo;
(f) plačila in prejemki davka na dohodek, ki jih zavarovatelj ne
plača ali prejme v vlogi fiduciarja ali ki se ne morejo zaračunati
konkretno imetniku police pod pogoji iz pogodbe;
(g) denarni tokovi med različnimi sestavinami poročajočega
podjetja, kot so sredstva imetnikov police in kapital delničarjev,
če ti denarni tokovi ne spremenijo zneska, ki se bo izplačal
imetnikom police;
(h) denarni tokovi, ki izhajajo iz sestavin, ločenih od zavarovalne
pogodbe, in ki se obračunavajo z uporabo drugih primernih
standardov (glej 10.–13. člen).
B66A
Od podjetja se morda lahko zahteva, da pred pripoznanjem skupine
zavarovalnih pogodb pripozna sredstvo ali obveznost iz naslova
denarnih tokov, povezanih s skupino zavarovalnih pogodb, ki niso
denarni tokovi pri pridobivanju zavarovanj, in sicer zaradi
nastanka denarnih tokov ali zaradi zahtev drugega MSRP. Denarni
tokovi so povezani s skupino zavarovalnih pogodb, kadar bi bili ti
denarni tokovi vključeni v denarne tokove pri izpolnitvi na datum
začetnega pripoznanja skupine, če bi bili plačani ali prejeti po
tem datumu. Pri uporabi 38.(c) (ii) člena podjetje odpravi
pripoznanje takega sredstva ali obveznosti v obsegu, v katerem
sredstvo ali obveznost ne bi bila pripoznana ločeno od skupine
zavarovalnih pogodb, če bi do denarnega toka ali uporabe MSRP
prišlo na datum začetnega pripoznanja skupine zavarovalnih
pogodb.
Pogodbe z denarnimi tokovi, ki vplivajo na denarne tokove
imetnikom police iz drugih pogodb, ali pa ti vplivajo nanje
B67
Nekatere zavarovalne pogodbe vplivajo na denarne tokove imetnikom
police po drugih pogodbah, ker zahtevajo:
(a) da je imetnik police skupaj z imetniki police iz drugih pogodb
soudeležen v donosih iste določene skupine postavk, ki so podlaga;
in
(b) da:
(i) imetnik police prejme nižji delež donosov iz postavk, ki so
podlaga, zaradi plačil imetnikom police iz drugih pogodb, ki so
udeleženi v tej skupini postavk, ki so podlaga, vključno s plačili,
ki izhajajo iz jamstev, danih imetnikom police iz teh drugih
pogodb; ali
(ii) imetniki police iz drugih pogodb prejmejo nižji delež donosov
iz postavk, ki so podlaga, zaradi plačil imetniku police, vključno
s plačili, ki izhajajo iz jamstev, zagotovljenih imetniku
police.
B68
Včasih bodo take pogodbe vplivale na denarne tokove imetnikom
police iz pogodb v drugih skupinah. Denarni tokovi pri izpolnitvi
vsake skupine odražajo obseg, v katerem pogodbe v skupini
povzročijo, da pričakovani denarni tokovi imetnikom police v tej
skupini ali imetnikom police v drugi skupini vplivajo na podjetje.
Zato denarni tokovi pri izpolnitvi za skupino:
(a) vključujejo plačila, ki izhajajo iz pogojev obstoječih pogodb,
imetnikom police iz pogodb v drugih skupinah ne glede na to, ali
naj bi se ta plačila opravila sedanjim ali prihodnjim imetnikom
police; in
(b) izključujejo plačila imetnikom police v skupini, ki so bila v
skladu s točko (a) vključena v denarne tokove pri izpolnitvi druge
skupine.
B69
Na primer, v obsegu, v katerem se plačila imetnikom police v eni
skupini zmanjšajo z deleža donosov iz postavk, ki so podlaga, v
višini 350 DE na 250 DE zaradi plačil zajamčenega zneska imetnikom
police v drugi skupini, bi denarni tokovi pri izpolnitvi prve
skupine vključevali plačila v višini 100 DE (tj. bi znašali 350
DE), denarni tokovi pri izpolnitvi druge skupine pa bi izključevali
100 DE zajamčenega zneska.
B70
Za določitev denarnih tokov pri izpolnitvi skupin pogodb, ki
vplivajo na denarne tokove imetnikom police iz pogodb v drugih
skupinah ali pa ti vplivajo nanje, se lahko v praksi uporabijo
različni pristopi. V nekaterih primerih lahko podjetje ugotovi
spremembo pri postavkah, ki so podlaga, in posledično spremembo
denarnih tokov samo na višji ravni združevanja, kot so skupine. V
takih primerih podjetje učinek spremembe pri postavkah, ki so
podlaga, na sistematični in razumni podlagi razporedi na posamezne
skupine.
B71
Potem ko so se pogodbam v skupini zagotovile vse storitve
zavarovalne pogodbe, lahko denarni tokovi pri izpolnitvi še vedno
vključujejo plačila, ki se bodo po pričakovanjih opravila trenutnim
imetnikom police v drugih skupinah ali prihodnjim imetnikom police.
Podjetju ni treba še naprej razporejati takih denarnih tokov pri
izpolnitvi na specifične skupine, ampak lahko namesto tega pripozna
in izmeri obveznost za take denarne tokove pri izpolnitvi, ki
izhaja iz vseh skupin.
Diskontne stopnje (36. člen)
B72
Podjetje pri uporabi MSRP 17 uporabi naslednje diskontne
stopnje:
(a) za merjenje denarnih tokov pri izpolnitvi – trenutne diskontne
stopnje z uporabo 36. člena;
(b) za določitev obresti, ki se natečejo pri pogodbeni storitveni
marži, z uporabo 44.(b) člena za zavarovalne pogodbe brez
neposredne udeležbe – diskontne stopnje, ki se določijo na datum
začetnega pripoznanja skupine pogodb, pri čemer se uporabi 36. člen
za nominalne denarne tokove, ki se ne spreminjajo glede na donose
iz katerih koli postavk, ki so podlaga;
(c) za merjenje sprememb pogodbene storitvene marže z uporabo
B96.(a)–B96.(b) in B96.(d) člena za zavarovalne pogodbe brez
neposredne udeležbe – diskontne stopnje z uporabo 36. člena,
določene ob začetnem pripoznanju;
(d) za skupine pogodb, pri katerih se uporabi pristop razporejanja
premij, ki imajo pomembno sestavino financiranja, za prilagoditev
knjigovodske vrednosti obveznosti za preostalo kritje z uporabo 56.
člena – diskontne stopnje z uporabo 36. člena, določene ob začetnem
pripoznanju;
(e) če se podjetje odloči razdružiti finančne prihodke ali odhodke
iz zavarovanja med poslovni izid in drugi vseobsegajoči donos (glej
88. člen), za določitev zneska finančnih prihodkov ali odhodkov iz
zavarovanja, vključenih v poslovni izid:
(i) za skupine zavarovalnih pogodb, za katere spremembe
predpostavk, ki se nanašajo na finančno tveganje, nimajo znatnega
učinka na zneske, plačane imetnikom police, z uporabo B131. člena –
diskontne stopnje, določene na datum začetnega pripoznanja skupine
pogodb, pri čemer se uporabi 36. člen za nominalne denarne tokove,
ki se ne spreminjajo glede na donose iz katerih koli postavk, ki so
podlaga,
(ii) za skupine zavarovalnih pogodb, za katere imajo spremembe
predpostavk, ki se nanašajo na finančno tveganje, bistven učinek na
zneske, plačane imetnikom police, z uporabo B132.(a)(i) člena –
diskontne stopnje, ki razporedijo preostale popravljene pričakovane
finančne prihodke ali odhodke po preostalem obdobju trajanja
skupine pogodb po stalnih stopnjah, in
(iii) za skupine pogodb, pri katerih se uporabi pristop
razporejanja premij, z uporabo 59.(b) člena in B133. člena –
diskontne stopnje, določene na datum nastanka zahtevka, pri čemer
se uporabi 36. člen za nominalne denarne tokove, ki se ne
spreminjajo glede na donose iz katerih koli postavk, ki so
podlaga.
B73
Za določitev diskontnih stopenj na datum začetnega pripoznanja
skupine pogodb iz B72.(b)–B72.(e) člena lahko podjetje uporabi
tehtano povprečje diskontnih stopenj v obdobju, v katerem so
pogodbe v skupini izdane, to obdobje pa v skladu z 22. členom ne
sme presegati enega leta.
B74
Ocene diskontnih stopenj morajo biti skladne z drugimi ocenami,
uporabljenimi za merjenje zavarovalnih pogodb, da se prepreči
dvojno štetje ali opustitve. Na primer:
(a) denarni tokovi, ki se ne spreminjajo glede na donose iz katerih
koli postavk, ki so podlaga, se diskontirajo po stopnjah, ki ne
odražajo take spremenljivosti;
(b) denarni tokovi, ki se spreminjajo glede na donose iz katerih
koli postavk, ki so podlaga, se:
(i) diskontirajo z uporabo stopenj, ki odražajo to spremenljivost,
ali
(ii) prilagodijo za učinek te spremenljivosti in diskontirajo po
stopnji, ki odraža to prilagoditev;
(c) nominalni denarni tokovi (tj. tisti, ki vključujejo učinek
inflacije) se diskontirajo po stopnjah, ki vključujejo učinek
inflacije; in
(d) realni denarni tokovi (tj. tisti, ki izključujejo učinek
inflacije) se diskontirajo po stopnjah, ki izključujejo učinek
inflacije.
B75
V skladu z B74.(b) členom se morajo denarni tokovi, ki se
spreminjajo glede na donose iz postavk, ki so podlaga, diskontirati
z uporabo stopenj, ki odražajo to spremenljivost, ali prilagoditi
za učinek te spremenljivosti in diskontirati po stopnji, ki odraža
to prilagoditev. Spremenljivost je relevanten dejavnik ne glede na
to, ali je posledica pogodbenih pogojev ali uporabe diskrecije
podjetja, in ne glede na to, ali podjetje poseduje postavke, ki so
podlaga.
B76
Denarni tokovi, ki se spreminjajo z donosi iz postavk, ki so
podlaga, s spremenljivimi donosi, vendar so predmet jamstva glede
minimalnega donosa, se ne spreminjajo samo na podlagi donosov iz
postavk, ki so podlaga, tudi kadar je zajamčeni znesek nižji od
pričakovanega donosa iz postavk, ki so podlaga. Zato podjetje
prilagodi stopnjo, ki odraža spremenljivost donosov iz postavk, ki
so podlaga, za učinek jamstva, tudi kadar je zajamčeni znesek nižji
od pričakovanega donosa iz postavk, ki so podlaga.
B77
V skladu z MSRP 17 podjetju ocenjenih denarnih tokov ni treba
razdeliti na tiste, ki se spreminjajo glede na donose iz katerih
koli postavk, ki so podlaga, in tiste, ki se ne. Če podjetje
ocenjenih denarnih tokov ne razdeli na ta način, uporabi diskontne
stopnje, primerne za ocenjene denarne tokove kot celoto, na primer
z uporabo tehnik stohastičnega modeliranja ali tehnik merjenja, ki
niso občutljive na tveganje.
B78
Diskontne stopnje vključujejo samo relevantne dejavnike, tj.
dejavnike, ki izhajajo iz časovne vrednosti denarja, značilnosti
denarnih tokov in likvidnostnih značilnosti zavarovalnih pogodb.
Take diskontne stopnje morda ne bodo razpoložljive neposredno na
trgu. Zato, kadar tržne stopnje za instrument z istimi značilnostmi
niso razpoložljive ali so tržne stopnje za podobne instrumente
sicer razpoložljive, vendar pri njih niso ločeno prepoznavni
dejavniki, zaradi katerih se instrument razlikuje od zavarovalnih
pogodb, podjetje oceni ustrezne stopnje. MSRP 17 ne zahteva točno
določene tehnike ocenjevanja za določitev diskontnih stopenj.
Podjetje pri uporabi tehnike ocenjevanja:
(a) v čim večji meri uporablja prosto razpoložljive vhodne podatke
(glej B44. člen) in upošteva vse primerne in dokazljive informacije
o netržnih spremenljivkah, ki so na voljo brez nepotrebnih stroškov
ali prizadevanj, tako zunanje kot notranje (glej B49. člen).
Uporabljene diskontne stopnje zlasti ne smejo biti v nasprotju s
katerimi koli relevantnimi tržnimi podatki, ki so na voljo,
uporabljene netržne spremenljivke pa ne smejo biti v nasprotju z
razpoložljivimi tržnimi spremenljivkami;
(b) upošteva trenutne tržne pogoje z vidika udeleženca na trgu;
(c) uporabi presojo, da oceni stopnjo podobnosti med lastnostmi
zavarovalnih pogodb, ki se merijo, in lastnostmi instrumenta, za
katerega so na voljo tržne cene, ki so prosto razpoložljive, ter te
cene prilagodi tako, da odražajo razlike med njimi.
B79
Za denarne tokove zavarovalnih pogodb, ki se ne spreminjajo glede
na donose iz postavk, ki so podlaga, diskontna stopnja odraža
krivuljo obrestnih mer v ustrezni valuti za instrumente, ki
imetnika ne izpostavljajo nobenemu tveganju ali ga izpostavljajo
zanemarljivemu tveganju, ki je prilagojena, da odraža likvidnostne
značilnosti skupine zavarovalnih pogodb. Prilagoditev odraža
razliko med likvidnostnimi značilnostmi skupine zavarovalnih pogodb
in likvidnostnimi značilnostmi sredstev, uporabljenih pri določanju
krivulje obrestnih mer. Krivulje obrestnih mer odražajo sredstva, s
katerimi se trguje na delujočih trgih in ki jih lahko imetnik
običajno kadar koli takoj proda brez znatnih stroškov. Nasprotno
pri nekaterih zavarovalnih pogodbah podjetje ne more biti
prisiljeno zagotoviti plačila, preden je prišlo do zavarovanih
dogodkov ali datumov, določenih v pogodbi.
B80
Zato lahko podjetje za denarne tokove zavarovalnih pogodb, ki se ne
spreminjajo glede na donose iz postavk, ki so podlaga, diskontne
stopnje določi s prilagoditvijo krivulje obrestnih mer netveganih
likvidnih sredstev, da se odražajo razlike med likvidnostnimi
značilnostmi finančnih instrumentov, na katerih temeljijo stopnje,
pridobljene na trgu, in likvidnostnimi značilnostmi zavarovalnih
pogodb (pristop „od spodaj navzgor“).
B81
Podjetje lahko namesto tega ustrezne diskontne stopnje za
zavarovalne pogodbe določi z uporabe krivulje obrestnih mer, ki
odraža trenutne tržne stopnje donosa, upoštevane pri merjenju
poštene vrednosti referenčnega portfelja sredstev (pristop „od
zgoraj navzdol“). Podjetje to krivuljo obrestnih mer prilagodi, da
odpravi vse dejavnike, ki niso relevantni za zavarovalne pogodbe,
vendar mu krivulje obrestnih mer ni treba prilagajati za razlike
med likvidnostnimi značilnostmi zavarovalnih pogodb in referenčnega
portfelja.
B82
Pri ocenjevanju krivulje donose, opisane v B81. členu,
podjetje:
(a) če za sredstva v referenčnem portfelju obstajajo tržne cene, ki
jih je mogoče pridobiti na delujočih trgih, uporabi te cene
(skladno z 69. členom MSRP 13);
(b) če trg ni delujoč, prilagodi tržne cene, ki jih je mogoče
pridobiti za podobna sredstva, da postanejo primerljive tržnim
cenam za sredstva, ki se merijo (skladno s 83. členom MSRP 13);
(c) če za sredstva v referenčnem portfelju ni trga, uporabi tehniko
ocenjevanja. Za taka sredstva (skladno z 89. členom MSRP 13)
podjetje:
(i) razvije vhodne podatke, ki jih ni mogoče pridobiti, z uporabo
najboljših informacij, ki so v danih razmerah na voljo. Taki vhodni
podatki lahko vključujejo lastne podatke podjetja, podjetje pa
lahko v kontekstu MSRP 17 dolgoročnim ocenam pripiše večji pomen
kot kratkoročnim nihanjem, in
(ii) prilagodi te podatke, da upoštevajo vse informacije o
predpostavkah glede udeležencev na trgu, ki so razumno na
voljo.
B83
Podjetje pri prilagajanju krivulje obrestnih mer prilagodi tržne
cene iz nedavnih transakcij z instrumenti s podobnimi značilnostmi
za spremembe tržnih dejavnikov od datuma transakcije, ter te tržne
cene prilagodi, da odražajo stopnjo različnosti med instrumentom,
ki se meri, in instrumentom, za katerega so cene transakcije
razpoložljive. Za denarne tokove zavarovalnih pogodb, ki se ne
spreminjajo glede na donose iz sredstev v referenčnem portfelju,
take prilagoditve vključujejo:
(a) prilagoditev za razlike med zneskom, časom in negotovostjo
denarnih tokov sredstev v portfelju ter zneskom, časom in
negotovostjo denarnih tokov zavarovalnih pogodb; in
(b) izločitev tržnih premij za tveganje na podlagi kreditnega
tveganja, ki so relevantne samo za sredstva, vključena v referenčni
portfelj.
B84
Načeloma bi morala za denarne tokove zavarovalnih pogodb, ki se ne
spreminjajo glede na donose iz sredstev v referenčnem portfelju,
obstajati enotna krivulja obrestnih mer netveganih nelikvidnih
sredstev, ki odpravlja vso negotovost glede zneska in časa denarnih
tokov. V praksi pa lahko pristop „od zgoraj navzdol“ in pristop „od
spodaj navzgor“ privedeta do različnih krivulj obrestnih mer, tudi
v isti valuti. To je posledica omejitev, povezanih z ocenjevanjem
prilagoditev, opravljenih v skladu z vsakim pristopom, in možno
odsotnostjo prilagoditve za različne likvidnostne značilnosti v
pristopu „od zgoraj navzdol“. Podjetju ni treba uskladiti diskontne
stopnje, določene z izbranim pristopom, z diskontno stopnjo, ki bi
se določila z drugim pristopom.
B85
MSRP 17 ne določa omejitev glede referenčnega portfelja sredstev,
uporabljenega pri uporabi B81. člena. Vendar je potrebnih manj
prilagoditev za odpravo dejavnikov, ki niso relevantni za
zavarovalne pogodbe, kadar ima referenčni portfelj sredstev podobne
značilnosti. Na primer, če se denarni tokovi iz zavarovalnih pogodb
ne spreminjajo glede na donose iz postavk, ki so podlaga, bi bilo
potrebnih manj prilagoditev, če bi podjetje za izhodišče uporabilo
dolžniške instrumente in ne kapitalskih. Za dolžniške instrumente
bi bil cilj iz celotnega donosa obveznice izločiti učinek
kreditnega tveganja in druge dejavnike, ki niso relevantni za
zavarovalne pogodbe. Eden od načinov za oceno učinka kreditnega
tveganja je uporaba tržne cene kreditnega izvedenega finančnega
instrumenta kot referenčne točke.
Prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja (37. člen)
B86
Prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja se nanaša na
tveganje, ki izhaja iz zavarovalnih pogodb in ki ni finančno
tveganje. Finančno tveganje je vključeno v ocene prihodnjih
denarnih tokov ali diskontno stopnjo, uporabljeno za prilagoditev
denarnih tokov. Tveganja, ki jih zajema prilagoditev zaradi
nefinančnega tveganja, so zavarovalno tveganje in vsa druga
nefinančna tveganja, kot sta tveganje predčasne prekinitve in
tveganje stroškov (glej B14. člen).
B87
Prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja za zavarovalne pogodbe
meri nadomestilo, ki bi ga podjetje potrebovalo, da zanj ne bi bilo
razlike tako:
(a) v primeru izpolnitve obveznosti, ki ima vrsto možnih izidov, ki
izhajajo iz nefinančnega tveganja, kot
(b) v primeru izpolnitve obveznosti, ki bo ustvarila fiksne denarne
tokove z enako pričakovano sedanjo vrednostjo kot zavarovalne
pogodbe.
Na primer, prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja bi merila
nadomestilo, ki bi ga podjetje potrebovalo, da zanj ne bi bilo
razlike, če bi izpolnilo obveznost, za katero – zaradi nefinančnega
tveganja – obstaja 50-odstotna verjetnost, da bo znašala 90 DE, in
50-odstotna verjetnost, da bo znašala 110 DE, ter izpolnitvijo
obveznosti v fiksnem znesku 100 DE. Zato prilagoditev zaradi
nefinančnega tveganja uporabnikom računovodskih izkazov predstavi
informacije o znesku, ki ga je podjetje zaračunalo za negotovost,
ki izhaja iz nefinančnega tveganja, glede zneska in časa denarnih
tokov.
B88
Ker prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja odraža nadomestilo,
ki bi ga podjetje zahtevalo za prevzem nefinančnega tveganja, ki
izhaja iz negotovosti zneska in časa denarnih tokov, prilagoditev
zaradi nefinančnega tveganja odraža tudi:
(a) stopnjo razpršenosti koristi, ki jo podjetje upošteva pri
določanju nadomestila, ki ga zahteva za prevzem tega tveganja;
in
(b) tako ugodne kot neugodne izide na način, ki odraža stopnjo
nenaklonjenosti tveganju podjetja.
B89
Namen prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja je meriti učinek
negotovosti pri denarnih tokovih, ki izhajajo iz zavarovalnih
pogodb, razen negotovosti, ki izhaja iz finančnega tveganja.
Posledično prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja odraža vsa
nefinančna tveganja, povezana z zavarovalnimi pogodbami. Ne odraža
tveganj, ki ne izhajajo iz zavarovalnih pogodb, kot je splošno
operativno tveganje.
B90
Prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja se v merjenje vključi na
ekspliciten način. Prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja je
konceptualno ločena od ocen prihodnjih denarnih tokov in diskontnih
stopenj, ki prilagajajo te denarne tokove. Podjetje prilagoditve
zaradi nefinančnega tveganja ne šteje dvojno, na primer tako, da bi
implicitno vključilo prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja pri
določanju ocen prihodnjih denarnih tokov ali diskontnih stopenj.
Diskontne stopnje, ki se razkrijejo za namen izpolnjevanja 120.
člena, ne vključujejo nobenih implicitnih prilagoditev za
nefinančno tveganje.
B91
MSRP 17 ne določa tehnik ocenjevanja, uporabljenih pri določanju
prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja. Vendar, da se odraža
nadomestilo, ki bi ga podjetje zahtevalo za prevzem nefinančnega
tveganja, mora imeti prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja
naslednje značilnosti:
(a) tveganja, ki niso pogosta in so zelo resna, bodo privedla do
večjih prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja kot tveganja, ki
so pogosta in niso zelo resna;
(b) za podobna tveganja bodo pogodbe z daljšim obdobjem trajanja
privedle do večjih prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja kot
pogodbe s krajšim obdobjem trajanja;
(c) tveganja s širšo verjetnostno porazdelitvijo bodo privedla do
večjih prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja kot tveganja z
ožjo verjetnostno porazdelitvijo;
(d) manj, kot se ve o sprotni oceni in njenem trendu, višja bo
prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja; in
(e) v obsegu, v katerem pridobljene izkušnje zmanjšajo negotovost
glede zneska in časa denarnih tokov, se prilagoditve zaradi
nefinančnega tveganja zmanjšajo in obratno.
B92
Podjetje pri določanju ustrezne tehnike ocenjevanja prilagoditve
zaradi nefinančnega tveganja uporabi presojo. Pri uporabi te
presoje podjetje upošteva tudi, ali tehnika zagotavlja natančno in
informativno razkritje, tako da lahko uporabniki računovodskih
izkazov rezultate podjetja primerjajo z rezultati drugih podjetij.
V skladu s 119. členom mora podjetje, ki za določitev prilagoditve
zaradi nefinančnega tveganja uporabi drugo tehniko kot tehniko
stopnje zaupanja, razkriti uporabljeno tehniko in stopnjo zaupanja,
ki ustreza rezultatom te tehnike.
Začetno pripoznanje prenosov zavarovalnih pogodb in poslovnih
združitev (39. člen)
B93
Ko podjetje pridobi izdane zavarovalne pogodbe ali pozavarovalne
pogodbe, ki jih ima, pri prenosu zavarovalnih pogodb, ki ne tvorijo
poslovanja, ali v poslovni združitvi, ki spada v področje uporabe
MSRP 3, uporabi 14.–24. člen za opredelitev skupin pridobljenih
pogodb, tako kot da bi pogodbe sklenilo na datum transakcije.
B94
Podjetje uporabi nadomestilo, prejeto ali plačano za pogodbe, kot
približek za prejete premije. Nadomestilo, prejeto ali plačano za
pogodbe, ne vključuje nadomestila, prejetega ali plačanega za vsa
druga sredstva in obveznosti, pridobljene v isti transakciji. V
poslovni združitvi, ki spada v področje uporabe MSRP 3, je prejeto
ali plačano nadomestilo poštena vrednost pogodb na ta datum.
Podjetje pri določanju poštene vrednosti ne uporabi 47. člena MSRP
13 (v zvezi z možnostjo vpogleda).
B95
Razen če se uporablja pristop razporejanja premij za obveznost za
preostalo kritje iz 55.–59. člena in 69.–70.A člena, se ob začetnem
pripoznanju pogodbena storitvena marža izračuna z uporabo 38. člena
za pridobljene izdane zavarovalne pogodbe in 65. člena za
pridobljene pozavarovalne pogodbe, ki jih ima, pri čemer se prejeto
ali plačano nadomestilo za pogodbe uporabi kot približek za prejete
ali plačane premije na datum začetnega pripoznanja.
B95A
Če so pridobljene izdane zavarovalne pogodbe kočljive, podjetje z
uporabo 47. člena pripozna presežek denarnih tokov pri izpolnitvi
nad plačanim ali prejetim nadomestilom kot del dobrega imena ali
dobiček pri izpogajanem nakupu za pogodbe, pridobljene v poslovni
združitvi, ki spada v področje uporabe MSRP 3, ali kot izgubo v
poslovnem izidu za pogodbe, pridobljene pri prenosu. Podjetje
oblikuje sestavino izgube obveznosti za preostalo kritje za ta
presežek in z uporabo 49.–52. člena nadaljnje spremembe denarnih
tokov pri izpolnitvi razporeja na to sestavino izgube.
B95B
Za skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, za katero se
uporabljata 66.A–66.B člen, podjetje na datum transakcije določi
sestavino iz naslova povračila izgub sredstva za preostalo kritje,
tako da pomnoži:
(a) sestavino izgube obveznosti za preostalo kritje zavarovalnih
pogodb, ki so podlaga, na datum transakcije in
(b) odstotek zahtevkov pri zavarovalnih pogodbah, ki so podlaga, za
katere podjetje na datum transakcije pričakuje, da se bodo povrnili
iz skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima.
B95C
Podjetje pripozna znesek sestavine iz naslova povračila izgub,
določen z uporabo B95.B člena, kot del dobrega imena ali dobiček
pri izpogajanem nakupu za pozavarovalne pogodbe, ki jih ima,
pridobljene v poslovni združitvi, ki spada v področje uporabe MSRP
3, ali kot prihodek v poslovnem izidu za pogodbe, pridobljene pri
prenosu.
B95D
Podjetje lahko z uporabo 14.–22. člena na datum transakcije v
kočljivo skupino zavarovalnih pogodb vključi tako kočljive
zavarovalne pogodbe, krite s skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih
ima, kot kočljive zavarovalne pogodbe, ki niso krite s skupino
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima. Podjetje za uporabo B95.B člena
uporabi sistematično in razumno podlago za razporejanje, da določi
delež sestavine izgube skupine zavarovalnih pogodb, ki se nanaša na
zavarovalne pogodbe, krite s skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih
ima.
Sredstvo za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj
B95E
Ko podjetje pridobi izdane zavarovalne pogodbe pri prenosu
zavarovalnih pogodb, ki ne tvorijo poslovanja, ali v poslovni
združitvi, ki spada v področje uporabe MSRP 3, pripozna sredstvo za
denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj po pošteni vrednosti na
datum transakcije za pravice, da pridobi:
(a) prihodnje zavarovalne pogodbe, ki so obnovitve zavarovalnih
pogodb, pripoznanih na datum transakcije, in
(b) prihodnje zavarovalne pogodbe, razen tistih iz točke (a), po
datumu transakcije brez ponovnega plačila denarnih tokov pri
pridobivanju zavarovanj, ki jih je prevzeto podjetje zanje že
plačalo in ki se lahko neposredno pripišejo s tem povezanemu
portfelju zavarovalnih pogodb.
B95F
Znesek sredstev za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj se na
datum transakcije ne vključi v merjenje pridobljene skupine
zavarovalnih pogodb z uporabo B93.–B95.A člena.
Spremembe knjigovodske vrednosti pogodbene storitvene marže za
zavarovalne pogodbe brez neposredne udeležbe (44. člen)
B96
Za zavarovalne pogodbe brez neposredne udeležbe je v skladu s
44.(c) členom treba pogodbeno storitveno maržo skupine zavarovalnih
pogodb prilagoditi za spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi, ki
se nanašajo na prihodnjo storitev. Te spremembe vsebujejo:
(a) izkustvene prilagoditve, ki izhajajo iz prejetih premij v
obdobju, ki se nanašajo na prihodnjo storitev, in povezane denarne
tokove, kot so denarni tokovi pri pridobivanju zavarovanj ter davki
v zvezi s premijami, merjene po diskontnih stopnjah, določenih v
B72.(c) členu;
(b) spremembe v ocenah sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov
pri obveznosti za preostalo kritje, razen tistih, opisanih v
B97.(a) členu, merjene po diskontnih stopnjah, določenih v B72.(c)
členu;
(c) razlike med katero koli naložbeno sestavino, ki naj bi po
pričakovanjih postala plačljiva v obdobju, in dejansko naložbeno
sestavino, ki postane plačljiva v obdobju. Te razlike se določijo s
primerjavo med (i) dejansko naložbeno sestavino, ki postane
plačljiva v obdobju, in (ii) plačilom v obdobju, ki se je
pričakovalo na začetku obdobja, skupaj s finančnimi prihodki ali
odhodki iz zavarovanja, povezanimi s tem pričakovanim plačilom,
preden postane plačljivo;
(ca) razlike med katerim koli posojilom imetniku police, ki ga bo
po pričakovanjih treba odplačati v obdobju, in dejanskim posojilom
imetniku police, ki ga je treba odplačati v obdobju. Te razlike se
določijo s primerjavo med (i) dejanskim posojilom imetniku police,
ki ga je treba odplačati v obdobju, in (ii) odplačilom v obdobju,
ki se je pričakovalo na začetku obdobja, skupaj s finančnimi
prihodki ali odhodki iz zavarovanja, povezanimi s tem pričakovanim
odplačilom, preden ga je treba odplačati;
(d) spremembe prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja, ki se
nanašajo na prihodnjo storitev. Podjetju ni treba razdružiti
spremembe prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja med (i)
spremembo, povezano z nefinančnim tveganjem, in (ii) učinek časovne
vrednosti denarja in spremembe časovne vrednosti denarja. Če
podjetje opravi tako razdružitev, pogodbeno storitveno maržo
prilagodi za spremembo, povezano z nefinančnim tveganjem, merjeno
po diskontnih stopnjah, določenih v B72.(c) členu.
B97
Podjetje pogodbene storitvene marže za skupino zavarovalnih pogodb
brez neposredne udeležbe ne prilagodi za naslednje spremembe
denarnih tokov pri izpolnitvi, ker se ne nanašajo na prihodnjo
storitev:
(a) učinek časovne vrednosti denarja in sprememb časovne vrednosti
denarja ter učinek finančnega tveganja in sprememb finančnega
tveganja. Ti učinki zajemajo:
(i) morebitni učinek na ocenjene prihodnje denarne tokove,
(ii) učinek prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja, če je
razdružen, in
(iii) učinek spremembe diskontne stopnje;
(b) spremembe ocen denarnih tokov pri izpolnitvi pri obveznosti za
nastale zahtevke;
(c) izkustvene prilagoditve, razen tistih, ki so opisane v B96.(a)
členu.
B98
Pri nekaterih zavarovalnih pogodbah brez neposredne udeležbe
njihovi pogoji prepuščajo podjetju diskrecijo glede denarnih tokov,
ki se bodo izplačali imetnikom police. Sprememba denarnih tokov, ki
so v diskreciji podjetja, se obravnava, kot da se nanaša na
prihodnjo storitev, in ustrezno prilagodi pogodbeno storitveno
maržo. Da določi, kako ugotoviti spremembo denarnih tokov, ki so v
njegovi diskreciji, podjetje na začetku kritja pogodbe navede, na
kateri podlagi bo po pričakovanjih določilo svojo zavezo po
pogodbi; na primer na podlagi fiksne obrestne mere ali na podlagi
donosov, ki se spreminjajo glede ne donose določenih sredstev.
B99
Ko podjetje določi to podlago, to uporabi za razlikovanje med
učinkom sprememb predpostavk, ki se nanašajo na finančno tveganje,
na to zavezo (ki ne prilagodijo pogodbene storitvene marže) in
učinkom sprememb, ki so v diskreciji podjetja, na to zavezo (ki
prilagodijo pogodbeno storitveno maržo).
B100
Če podjetje na začetku kritja pogodbe ne more določiti, kaj
obravnava kot svojo zavezo po pogodbi in kaj obravnava kot predmet
diskrecije, kot svojo zavezo obravnava donos, ki je upoštevan v
oceni denarnih tokov pri izpolnitvi na začetku kritja pogodbe,
posodobljen glede na trenutne predpostavke v zvezi s finančnim
tveganjem.
Spremembe knjigovodske vrednosti pogodbene storitvene marže za
zavarovalne pogodbe z neposredno udeležbo (45. člen)
B101
Zavarovalne pogodbe z neposredno udeležbo so zavarovalne pogodbe,
ki so bolj ali manj pogodbe o opravljanju naložbenih storitev, v
skladu s katerimi podjetje obljubi naložbeni donos na podlagi
postavk, ki so podlaga. Zato so opredeljene kot zavarovalne
pogodbe, za katere:
(a) pogodbeni pogoji določajo, da je imetnik police udeležen v
deležu jasno določene skupine postavk, ki so podlaga (glej
B105.–B106. člen);
(b) podjetje pričakuje, da bo imetniku police plačalo znesek, enak
znatnemu deležu poštene vrednosti donosov na postavke, ki so
podlaga (glej B107. člen); in
(c) podjetje pričakuje, da se bo znaten delež vsake spremembe
zneskov, ki se bodo izplačali imetniku police, spreminjal skupaj s
spremembo poštene vrednosti postavk, ki so podlaga (glej B107.
člen).
B102
Podjetje oceni, ali so pogoji iz B101. člena izpolnjeni na podlagi
pričakovanj na začetku kritja pogodbe, in po tem pogojev ne
ocenjuje ponovno, razen če se pogodba spremeni z uporabo 72.
člena.
B103
V obsegu, v katerem zavarovalne pogodbe v skupini vplivajo na
denarne tokove imetnikom police po pogodbah v drugih skupinah (glej
B67.–B71. člen), podjetje oceni, ali so pogoji v B101. členu
izpolnjeni, in sicer tako, da upošteva denarne tokove, ki jih bo
podjetje po pričakovanjih plačalo imetnikom police, določene z
uporabo B68.–B70. člena.
B104
Pogoji v B101. členu zagotavljajo, da so zavarovalne pogodbe z
neposredno udeležbo pogodbe, v skladu s katerimi je obveza podjetja
imetniku police čisti znesek po upoštevanju naslednjega:
(a) obveze plačati imetniku police znesek, enak pošteni vrednosti
postavk, ki so podlaga; in
(b) spremenljivega nadomestila (glej B110.–B118. člena), ki ga bo
podjetje odbilo od zneska iz točke (a) v zameno za prihodnjo
storitev, zagotovljeno z zavarovalno pogodbo, ki zajema:
(i) znesek deleža podjetja v pošteni vrednosti postavk, ki so
podlaga, zmanjšan za
(ii) denarne tokove pri izpolnitvi, ki se ne spreminjajo glede na
donose iz postavk, ki so podlaga.
B105
Delež iz B101.(a) člena ne izključuje možnosti, da podjetje z
uporabo diskrecije spreminja zneske, ki se izplačujejo imetniku
police. Vendar mora biti povezava s postavkami, ki so podlaga,
izvršljiva (glej 2. člen).
B106
Skupina postavk, ki so podlaga, iz B101.(a) člena lahko vsebuje
katere koli postavke, na primer referenčni portfelj sredstev, čista
sredstva podjetja ali določen podsklop čistih sredstev podjetja,
dokler so jasno določene v pogodbi. Podjetju ni treba posedovati
določene skupine postavk, ki so podlaga, vendar jasno določena
skupina postavk, ki so podlaga, ne obstaja, kadar:
(a) lahko podjetje spremeni postavke, ki so podlaga, ki določajo
znesek obveze podjetja, z učinkom za nazaj; ali
(b) ni nobenih določenih postavk, ki so podlaga, tudi če bi lahko
imetnik police prejel donos, ki načeloma odraža splošno uspešnost
in pričakovanja podjetja ali uspešnost in pričakovanja podsklopa
sredstev, ki jih poseduje podjetje. Primer takega donosa so
pripisane obresti ali plačila dividende, ki se določijo na koncu
obdobja, na katerega se nanašajo. V tem primeru obveza do imetnika
police odraža pripisane obresti ali zneske dividende, ki jih je
določilo podjetje, in ne odraža določenih postavk, ki so
podlaga.
B107
B101.(b) člen zahteva, da podjetje pričakuje, da bo imetniku police
izplačalo znaten delež poštene vrednosti donosov na postavke, ki so
podlaga, in B101.(c) člen zahteva, da podjetje pričakuje, da se bo
znaten delež vsake spremembe zneskov, ki se bodo izplačali imetniku
police, spreminjal skupaj s spremembo poštene vrednosti postavk, ki
so podlaga. Podjetje:
(a) si razlaga izraz „znaten“ v obeh členih v kontekstu cilja
zavarovalnih pogodb z neposredno udeležbo, ki so pogodbe, pri
katerih podjetje zagotavlja naložbene storitve in prejema
nadomestilo za te storitve v obliki provizije, ki se določi glede
na postavke, ki so podlaga; in
(b) oceni spremenljivost zneskov v B101.(b) in B101.(c) členu:
(i) v obdobju trajanja zavarovalne pogodbe in
(ii) na podlagi z verjetnostjo uresničitve tehtanega povprečja
sedanjih vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, in ne na
podlagi najboljšega ali najslabšega izida (glej B37.–B38.
člen).
B108
Na primer, če podjetje pričakuje, da bo izplačalo znaten delež
poštene vrednosti donosov na postavke, ki so podlaga, ob
upoštevanju jamstva glede minimalnega donosa, bodo obstajali
scenariji, v katerih:
(a) se denarni tokovi, ki jih bo podjetje po pričakovanjih plačalo
imetniku police, spreminjajo glede na spremembe poštene vrednosti
postavk, ki so podlaga, ker zajamčeni donos in drugi denarni
tokovi, ki se ne spreminjajo glede na donose iz postavk, ki so
podlaga, ne presegajo poštene vrednosti donosa iz postavk, ki so
podlaga; in
(b) se denarni tokovi, ki jih bo podjetje po pričakovanjih plačalo
imetniku police, ne spreminjajo glede na spremembe poštene
vrednosti postavk, ki so podlaga, ker zajamčeni donos in drugi
denarni tokovi, ki se ne spreminjajo glede na donose iz postavk, ki
so podlaga, presegajo pošteno vrednost donosa iz postavke, ki so
podlaga.
Podjetje bo pri oceni spremenljivosti iz B101.(c) člena za ta
primer upoštevalo z verjetnostjo uresničitve tehtano povprečje
sedanjih vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov vseh teh
scenarijev.
B109
Za namene MSRP 17 izdane pozavarovalne pogodbe in pozavarovalne
pogodbe, ki jih ima podjetje, ne morejo biti zavarovalne pogodbe z
neposredno udeležbo.
B110
Za zavarovalne pogodbe z neposredno udeležbo se pogodbena
storitvena marža prilagodi, da odraža spremenljivo naravo
nadomestila. Zato se spremembe zneskov, določenih v B104. členu,
obravnavajo, kot je določeno v B111.– B114. členu.
B111
Spremembe obveze za plačilo zneska, enakega pošteni vrednosti
postavk, ki so podlaga, imetniku police (B104.(a) člen) se ne
nanašajo na prihodnjo storitev in ne prilagodijo pogodbene
storitvene marže.
B112
Spremembe zneska deleža podjetja v pošteni vrednosti postavk, ki so
podlaga (B104.(b)(i) člen), se nanašajo na prihodnjo storitev in
prilagodijo pogodbeno storitveno maržo z uporabo 45.(b) člena.
B113
Spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi, ki se ne spreminjajo glede
na donose iz postavk, ki so podlaga (B104.(b) (ii) člen),
vsebujejo:
(a) spremembe denarnih tokov pri izpolnitvi razen tistih, ki so
določene pod točko(b). Tako kot za zavarovalne pogodbe brez
neposredne udeležbe, podjetje uporabi B96.–B97. člen, da določi, v
kakšnem obsegu se nanašajo na prihodnjo storitev, in prilagodi
pogodbeno storitveno maržo v skladu s 45.(c) členom. Vse
prilagoditve se merijo z uporabo trenutnih diskontnih stopenj;
(b) spremembo učinka časovne vrednosti denarja in finančnih
tveganj, ki ne izhajajo iz postavk, ki so podlaga, na primer učinka
finančnih jamstev. Ta se nanaša na prihodnjo storitev in v skladu s
45.(c) členom prilagodi pogodbeno storitveno maržo, razen v obsegu,
v katerem se uporablja B115. člen.
B114
Podjetju ni treba ločeno opredeliti prilagoditev pogodbene
storitvene marže, ki se zahtevajo v B112. in B113. členu. Namesto
tega se lahko za nekatere ali vse prilagoditve določi združen
znesek.
Zmanjševanje tveganja
B115
V obsegu, v katerem podjetje izpolnjuje pogoje iz B116. člena, se
lahko odloči, da ne bo pripoznalo spremembe pogodbene storitvene
marže, s čimer bi se odražale nekatere ali vse spremembe učinka
časovne vrednosti denarja in finančnega tveganja na:
(a) znesek deleža podjetja v postavkah, ki so podlaga (glej B112.
člen), če podjetje zmanjšuje učinek finančnega tveganja na ta
znesek z uporabo izvedenih finančnih instrumentov ali
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, in
(b) denarne tokove pri izpolnitvi iz B113.(b) člena, če podjetje
zmanjšuje učinek finančnega tveganja na te denarne tokove pri
izpolnitvi z uporabo izvedenih finančnih instrumentov, neizvedenih
finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, ali pozavarovalnih pogodb, ki jih ima.
B116
Da lahko uporabi B115. člen, mora imeti podjetje predhodno
dokumentiran cilj glede obvladovanja tveganj in strategijo za
zmanjševanje finančnega tveganja, kot je opisana v B115. členu. Pri
izvajanju tega cilja in strategije:
(a) se zavarovalne pogodbe in izvedeni finančni instrumenti,
neizvedeni finančni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida, ali pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje,
medsebojno ekonomsko izravnavajo (tj. vrednosti zavarovalnih pogodb
in teh postavk, ki zmanjšujejo tveganje, se običajno gibata v
nasprotnih smereh, ker se podobno odzivata na spremembe tveganja,
ki se zmanjšuje). Podjetje pri ocenjevanju ekonomske izravnave ne
upošteva razlik v računovodskem merjenju;
(b) kreditno tveganje ne prevladuje pri ekonomski izravnavi.
B117
Podjetje v vsakem poročevalskem obdobju dosledno določi denarne
tokove pri izpolnitvi v skupini, za katero se uporablja B115.
člen.
B117A
Če podjetje zmanjšuje učinek finančnega tveganja z uporabo
izvedenih finančnih instrumentov ali neizvedenih finančnih
instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja, ki izhajajo iz
uporabe B115. člena, vključi v poslovni izid. Če podjetje zmanjšuje
učinek finančnega tveganja z uporabo pozavarovalnih pogodb, ki jih
ima, za predstavitev finančnih prihodkov ali odhodkov iz
zavarovanja, ki izhajajo iz uporabe B115. člena, uporabi isto
računovodsko usmeritev kot za pozavarovalne pogodbe, ki jih ima, z
uporabo 88. in 90. člena.
B118
Če in samo če kateri od pogojev iz B116. člena ni več izpolnjen,
podjetje od tega datuma preneha uporabljati B115. člen. Podjetje ne
opravi nobene prilagoditve za spremembe, prej pripoznane v
poslovnem izidu.
Pripoznanje pogodbene storitvene marže v poslovnem izidu
B119
Znesek pogodbene storitvene marže za skupino zavarovalnih pogodb se
v vsakem obdobju pripozna v poslovnem izidu tako, da odraža
storitve zavarovalne pogodbe, opravljene v okviru skupine
zavarovalnih pogodb v tem obdobju (glej 44.(e), 45.(e) in 66.(e)
člen). Znesek se določi z:
(a) določitvijo enot kritja v skupini. Število enot kritja v
skupini je količina storitev zavarovalne pogodbe, zagotovljenega s
pogodbami v skupini, ki se določi tako, da se za vsako pogodbo
upošteva količina upravičenj, zagotovljenih po pogodbi, in
pričakovano obdobje kritja;
(b) razporeditvijo pogodbene storitvene marže na koncu obdobja
(pred pripoznanjem kakršnih koli zneskov v poslovnem izidu, ki bi
odražali opravljene storitve zavarovalne pogodbe v obdobju)
enakomerno na vsako enoto kritja, zagotovljeno v trenutnem obdobju
in ki se bo po pričakovanjih zagotovila v prihodnosti;
(c) pripoznanjem zneska, razporejenega na enote kritja,
zagotovljene v obdobju, v poslovnem izidu.
B119A
Za uporabo B119. člena se obdobje storitve naložbenega donosa ali
naložbene storitve konča na datum ali pred datumom, na katerega so
plačani vsi zneski, dolgovani trenutnim imetnikom police v zvezi s
temi storitvami, brez upoštevanja plačil prihodnjim imetnikom
police, vključenih v denarne tokove pri izpolnitvi z uporabo B68.
člena.
B119B
Zavarovalne pogodbe brez neposredne udeležbe lahko zagotavljajo
storitev naložbenega donosa, če in samo če:
(a) obstaja naložbena sestavina ali pa ima imetnik police pravico
do izplačila zneska;
(b) podjetje pričakuje, da bo naložbena sestavina ali znesek, za
katerega ima imetnik police pravico do izplačila, vključeval
naložbeni donos (naložbeni donos je lahko manjši od nič, na primer
v okolju negativnih obrestnih mer); in
(c) podjetje pričakuje, da bo za ustvarjanje tega naložbenega
donosa izvajalo naložbeno dejavnost.
Pozavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje – pripoznanje
povračila izgub pri zavarovalnih pogodbah, ki so podlaga (66.A–66.B
člen)
B119C
66.A člen se uporablja, če in samo če je pozavarovalna pogodba, ki
jo ima podjetje, sklenjena pred pripoznanjem kočljive skupine
zavarovalnih pogodb, ki so podlaga, ali ob takem pripoznanju.
B119D
Za uporabo 66.A člena podjetje določi prilagoditev pogodbene
storitvene marže skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, in iz
njih izhajajoči prihodek tako, da pomnoži:
(a) izgubo, pripoznano pri zavarovalnih pogodbah, ki so podlaga,
in
(b) odstotek zahtevkov pri zavarovalnih pogodbah, ki so podlaga, za
katere podjetje pričakuje, da se bodo povrnili iz skupine
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima.
B119E
Podjetje lahko z uporabo 14.–22. člena v kočljivo skupino
zavarovalnih pogodb vključi tako kočljive zavarovalne pogodbe,
krite s skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, kot kočljive
zavarovalne pogodbe, ki niso krite s skupino pozavarovalnih pogodb,
ki jih ima. Podjetje v teh primerih za uporabo 66.(c)(i)–(ii) in
66.A člena uporabi sistematično in razumno metodo za razporejanje,
da določi delež izgub, ki se pripozna pri skupini zavarovalnih
pogodb, ki se nanaša na zavarovalne pogodbe, krite s skupino
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima.
B119F
Ko je podjetje oblikovalo sestavino iz naslova povračila izgub z
uporabo 66.B člena, sestavino povračila izgub prilagodi, da odraža
spremembe sestavine izgube kočljive skupine zavarovalnih pogodb, ki
so podlaga (glej 50.–52. člen). Knjigovodska vrednost sestavine iz
naslova povračila izgub ne sme presegati deleža knjigovodske
vrednosti sestavine izgube kočljive skupine zavarovalnih pogodb, ki
so podlaga, za katero podjetje pričakuje, da jo bo povrnilo iz
skupine pozavarovalnih pogodb, ki jih ima.
Prihodki iz zavarovanja (83. in 85. člen)
B120
Skupni prihodki iz zavarovanja za skupino zavarovalnih pogodb so
enaki nadomestilu za pogodbe, tj. znesku premij, plačanih podjetju,
ki:
(a) je prilagojen za učinek financiranja; in
(b) izključuje vse naložbene sestavine.
B121
V skladu s 83. členom mora znesek prihodkov iz zavarovanja,
pripoznanih v obdobju, predstavljati prenos obljubljenih storitev,
in sicer v znesku, ki odraža pričakovano nadomestilo, do katerega
bo podjetje upravičeno v zameno za te storitve. Skupno nadomestilo
za skupino pogodb zajema naslednje zneske:
(a) zneske, povezane z opravljanjem storitev, ki vsebujejo:
(i) odhodke iz zavarovalnih storitev brez zneskov, povezanih s
prilagoditvijo zaradi nefinančnega tveganja, vključeno pod točko
(ii), in zneskov, razporejenih na sestavino izgube obveznosti za
preostalo kritje,
(ia) zneske, povezane z davkom na dohodek, ki se lahko zaračunajo
konkretno imetniku police,
(ii) prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja brez vseh zneskov,
razporejenih na sestavino izgube obveznosti za preostalo kritje,
in
(iii) pogodbeno storitveno maržo;
(b) zneske, povezane z denarnimi tokovi pri pridobivanju
zavarovanj.
B122
Prihodki iz zavarovanja za obdobje, ki se nanaša na zneske, opisane
v B121.(a) členu, se določijo v skladu z B123.– B124. členom.
Prihodki iz zavarovanja za obdobje, ki se nanaša na zneske, opisane
v B121.(b) členu, se določijo v skladu z B125. členom.
B123
Ko podjetje opravi storitve, z uporabo MSRP 15 odpravi pripoznanje
izvršitvene obveze za te storitve in pripozna prihodke. Skladno s
tem podjetje, ko v obdobju opravi storitve, z uporabo MSRP 17
zmanjša obveznost za preostalo kritje za opravljene storitve in
pripozna prihodke iz zavarovanja. Zmanjšanje obveznosti za
preostalo kritje, na podlagi katere nastanejo prihodki iz
zavarovanja, izključuje spremembe obveznosti, ki se ne na nanašajo
storitve, ki jih bo po pričakovanjih zajemalo nadomestilo, prejeto
s strani podjetja. Te spremembe so:
(a) spremembe, ki se ne nanašajo na storitve, opravljene v obdobju,
na primer:
(i) spremembe, ki izhajajo iz denarnih pritokov iz naslova prejetih
premij,
(ii) spremembe, ki se nanašajo na naložbene sestavine v
obdobju,
(iia) spremembe, ki izhajajo iz denarnih tokov iz posojil imetnikom
police;
(iii) spremembe, ki se nanašajo na s transakcijami povezane davke,
pobrane v imenu tretjih oseb (kot so davki na premije, davki na
dodano vrednost ter davki na blago in storitve) (glej B65.(i)
člen),
(iv) finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja,
(v) denarni tokovi pri pridobivanju zavarovanj (glej B125. člen)
in
(vi) odprava pripoznanja obveznosti, prenesenih na tretjo
osebo;
(b) spremembe, ki se sicer nanašajo na storitve, vendar zanje
podjetje ne pričakuje nadomestila, tj. povečanja in zmanjšanja
sestavine izgube obveznosti za preostalo kritje (glej 47.–52.
člen).
B123A
V obsegu, v katerem podjetje odpravi pripoznanje sredstva za
denarne tokove, ki niso denarni tokovi pri pridobivanju zavarovanj,
na datum začetnega pripoznanja skupine zavarovalnih pogodb (glej
38.(c)(ii) in B66.A člen), pripozna prihodke in odhodke iz
zavarovanja v znesku, za katerega na ta datum odpravi
pripoznanje.
B124
Posledično se lahko prihodki iz zavarovanja za obdobje analizirajo
tudi kot vsota sprememb obveznosti za preostalo kritje v obdobju v
zvezi s storitvami, za katere bo podjetje po pričakovanjih prejelo
nadomestilo. Te spremembe so:
(a) odhodki iz zavarovalnih storitev, nastali v obdobju (merjeni po
zneskih, pričakovanih na začetku obdobja), brez:
(i) zneskov, razporejenih na sestavino izgube obveznosti za
preostalo kritje z uporabo 51.(a) člena,
(ii) poplačil naložbenih sestavin;
(iii) zneskov, ki se nanašajo na s transakcijami povezane davke,
pobrane v imenu tretjih oseb (kot so davki na premije, davki na
dodano vrednost ter davki na blago in storitve) (glej B65.(i)
člen),
(iv) odhodkov za pridobitev zavarovanja (glej B125. člen); in
(v) zneska, povezanega s prilagoditvijo zaradi nefinančnega
tveganja (glej točko (b));
(b) sprememba prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja brez:
(i) sprememb, vključenih v finančne prihodke ali odhodke iz
zavarovanja z uporabo 87. člena,
(ii) sprememb, ki prilagodijo pogodbeno storitveno maržo, ker se
nanašajo na prihodnjo storitev, v skladu s 44.(c) in 45.(c) členom,
in
(iii) zneskov, razporejenih na sestavino izgube obveznosti za
preostalo kritje z uporabo 51.(b) člena;
(c) znesek pogodbene storitvene marže, pripoznan v poslovnem izidu
v obdobju z uporabo 44.(e) in 45.(e) člena;
(d) drugi zneski, če obstajajo, na primer izkustvene prilagoditve
za prejemke od premij razen tistih, ki se nanašajo na prihodnjo
storitev (glej B96.(a) člen).
B125
Podjetje določi prihodke iz zavarovanja, povezane z denarnimi
tokovi pri pridobivanju zavarovanj, s sistematično razporeditvijo
dela premij, ki se nanašajo na povračilo teh denarnih tokov, na
vsako poročevalsko obdobje na podlagi preteka časa. Podjetje isti
znesek pripozna kot odhodke iz zavarovalnih storitev.
B126
Ko podjetje uporabi pristop razporejanja premij iz 55.–58. člena,
so prihodki iz zavarovanja za obdobje znesek pričakovanih prejemkov
od premij (brez morebitnih naložbenih sestavin in prilagojen, da
odraža časovno vrednost denarja ter učinek finančnega tveganja, če
je relevantno, z uporabo 56. člena), razporejen na obdobje.
Podjetje pričakovane prejemke od premij na vsako obdobje storitev
zavarovalne pogodbe razporedi:
(a) na podlagi preteka časa, vendar
(b) če se pričakovani vzorec sprostitve iz tveganja v obdobju
kritja pomembno razlikuje od preteka časa, na podlagi pričakovanega
časa nastanka odhodkov iz zavarovalnih storitev.
B127
Podjetje v primeru spremenjenih dejstev in okoliščin spreminja
podlago za razporejanje med B126.(a) in B126.(b) členom, kot je
potrebno.
Finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja (87.–92.
člen)
B128
Podjetje mora v skladu s 87. členom v finančne prihodke ali odhodke
iz zavarovanja vključiti učinek časovne vrednosti denarja in
finančnega tveganja ter njegove spremembe. Za namene MSRP 17:
(a) so predpostavke o inflaciji na podlagi indeksa cen ali stopenj
ali na podlagi cen sredstev z donosi, vezanimi na inflacijo,
predpostavke, ki se nanašajo na finančno tveganje;
(b) predpostavke o inflaciji na podlagi pričakovanj podjetja glede
specifičnih sprememb cen, niso predpostavke, ki se nanašajo na
finančno tveganje; in
(c) so spremembe pri merjenju skupine zavarovalnih pogodb, ki jih
povzročijo spremembe vrednosti postavk, ki so podlaga (brez
dodatnih vplačil in izplačil), spremembe, ki izhajajo iz učinka
časovne vrednosti denarja in finančnega tveganja ter njegovih
sprememb.
B129
V skladu z 88.–89. členom mora podjetje izbrati računovodsko
usmeritev glede tega, ali bo razdružilo finančne prihodke ali
odhodke iz zavarovanja za obdobje med poslovni izid in drugi
vseobsegajoči donos. Podjetje izbrano računovodsko usmeritev
uporabi za portfelje zavarovalnih pogodb. Pri presoji, katera
računovodska usmeritev je primerna za portfelj zavarovalnih pogodb,
v skladu s 13. členom MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe
računovodskih ocen in napake podjetje za vsak portfelj upošteva
sredstva, ki jih poseduje, in kako obračunava ta sredstva.
B130
Če se uporablja 88.(b) člen, podjetje v poslovni izid vključi
znesek, določen s sistematično razporeditvijo pričakovanih skupnih
finančnih prihodkov ali odhodkov po obdobju trajanja skupine
zavarovalnih pogodb. V tem kontekstu sistematična razporeditev
pomeni razporeditev pričakovanih skupnih finančnih prihodkov ali
odhodkov skupine zavarovalnih pogodb po obdobju trajanja skupine,
ki:
(a) temelji na značilnostih pogodb brez sklicevanja na dejavnike,
ki ne vplivajo na denarne tokove, ki naj bi po pričakovanjih
nastali v okviru pogodb. Na primer, razporeditev finančnih
prihodkov ali odhodkov ne temelji na pričakovanih pripoznanih
donosih na sredstva, če ti pričakovani pripoznani donosi ne
vplivajo na denarne tokove pogodb v skupini;
(b) povzroči, da so zneski, pripoznani v drugem vseobsegajočem
donosu v obdobju trajanja skupine zavarovalnih pogodb, skupno enaki
nič. Kumulativni znesek, pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu
na kateri koli datum, je razlika med knjigovodsko vrednostjo
skupine pogodb in zneskom, po katerem bi se skupina merila ob
uporabi sistematične razporeditve.
B131
Za skupine zavarovalnih pogodb, za katere spremembe predpostavk, ki
se nanašajo na finančno tveganje, nimajo znatnega učinka na zneske,
plačane imetniku police, se sistematična razporeditev določi z
uporabo diskontnih stopenj, določenih v B72.(e)(i) členu.
B132
Za skupine zavarovalnih pogodb, pri katerih imajo spremembe
predpostavk, ki se nanašajo na finančno tveganje, znaten učinek na
zneske, plačane imetniku police:
(a) se lahko sistematična razporeditev za finančne prihodke ali
odhodke, ki izhajajo iz ocen prihodnjih denarnih tokov, določi na
enega od naslednjih načinov:
(i) z uporabo stopnje, ki razporedi preostale popravljene
pričakovane finančne prihodke ali odhodke po preostalem obdobju
trajanja skupine pogodb po stalnih stopnjah, ali
(ii) za pogodbe, ki uporabljajo pripisane obresti za določitev
zneskov, ki se morajo izplačati imetnikom police – z uporabo
razporeditve, ki temelji na zneskih, ki so se knjižili v dobro v
obdobju in naj bi se knjižili v dobro v prihodnjih obdobjih;
(b) se sistematična razporeditev za finančne prihodke ali odhodke,
ki izhajajo iz prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja, če se
ločeno razdruži od drugih sprememb prilagoditve zaradi nefinančnega
tveganja z uporabo 81. člena, določi z uporabo razporeditve,
skladne s tisto, ki se je uporabila za razporeditev za finančne
prihodke ali odhodke, ki izhajajo iz prihodnjih denarnih tokov;
(c) se sistematična razporeditev za finančne prihodke ali odhodke,
ki izhajajo iz pogodbene storitvene marže, določi:
(i) za zavarovalne pogodbe, ki nimajo značilnosti neposredne
udeležbe, z uporabo diskontnih stopenj, določenih v B72.(b) členu,
in
(ii) za zavarovalne pogodbe, ki imajo značilnosti neposredne
udeležbe, z uporabo razporeditve, skladne s tisto, ki se je
uporabila za razporeditev za finančne prihodke ali odhodke, ki
izhajajo iz prihodnjih denarnih tokov.
B133
Pri uporabi pristopa razporejanja premij na zavarovalne pogodbe,
opisane v 53.–59. členu, se lahko od podjetja zahteva ali pa se
lahko podjetje samo odloči, da bo diskontiralo obveznosti za
nastale zahtevke. V takih primerih se lahko odloči razdružiti
finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja z uporabo 88.(b)
člena. Če se podjetje tako odloči, določi finančne prihodke ali
odhodke iz zavarovanja v poslovnem izidu z uporabo diskontne
stopnje, določene v B72.(e)(iii) členu.
B134
89. člen se uporablja, če podjetje, po lastni izbiri ali ker se
tako od njega zahteva, poseduje postavke, ki so podlaga za
zavarovalne pogodbe z neposredno udeležbo. Če se podjetje odloči
razdružiti finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja z uporabo
89.(b) člena, v poslovni izid vključi odhodke ali prihodke, ki se
povsem ujemajo s prihodki ali odhodki, vključenimi v poslovni izid
za postavke, ki so podlaga, kar povzroči, da je seštevek teh ločeno
predstavljenih postavk enak nič.
B135
Podjetje lahko izpolnjuje pogoje za izbrano računovodsko usmeritev
iz 89. člena v enem obdobju, v drugih pa ne, ker se lahko zgodi, da
ne poseduje več postavk, ki so podlaga, ali obratno. Če pride do
take spremembe, se izbira med računovodskima usmeritvama, ki sta
podjetju na voljo, spremeni s tiste iz 88. člena na tisto v 89.
členu ali obratno. Zato lahko podjetje spreminja računovodsko
usmeritev med tisto iz 88.(b) člena in tisto iz 89.(b) člena. Pri
taki spremembi podjetje:
(a) do datuma spremembe vključi akumulirani znesek, prej vključen v
drugi vseobsegajoči donos, kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve v
poslovnem izidu v obdobju, v katerem je prišlo do spremembe, in v
prihodnjih obdobjih, kot sledi:
(i) če je podjetje prej uporabljalo 88.(b) člen – v poslovni izid
vključi akumulirani znesek, pred spremembo vključen v drugi
vseobsegajoči donos, kot da bi nadaljevalo s pristopom iz 88.(b)
člena na podlagi predpostavk, ki so se uporabljale neposredno pred
spremembo, in
(ii) če je podjetje prej uporabljalo 89.(b) člen – v poslovni izid
vključi akumulirani znesek, pred spremembo vključen v drugi
vseobsegajoči donos, kot da bi nadaljevalo s pristopom iz 89.(b)
člena na podlagi predpostavk, ki so se uporabljale neposredno pred
spremembo;
(b) ne preračuna primerjalnih informacij iz prejšnjih obdobij.
B136
Podjetje pri uporabi B135.(a) člena ne preračuna akumuliranega
zneska, prej vključenega v drugi vseobsegajoči donos, kot da se je
nova razdružitev vedno uporabljala, predpostavke, uporabljene za
prerazvrstitev v prihodnjih obdobjih, pa se po datumu spremembe ne
posodabljajo.
Učinek računovodskih ocen iz medletnih računovodskih
izkazov
B137
Če podjetje pripravlja medletne računovodske izkaze z uporabo MRS
34 Medletno računovodsko poročanje, izbere računovodsko usmeritev
glede tega, ali bo spremenilo obravnavo računovodskih ocen iz
prejšnjih medletnih računovodskih izkazov, ko uporablja MSRP 17 v
poznejših medletnih računovodskih izkazih in v letnem poročevalskem
obdobju. Podjetje izbrano računovodsko usmeritev uporabi za vse
skupine zavarovalnih pogodb, ki jih izdaja, in skupine
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima sklenjene.
Dodatek C – Datum začetka veljavnosti in prehod
Ta dodatek je sestavni del MSRP 17 Zavarovalne pogodbe.
DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI
C1
Podjetje mora uporabljati MSRP 17 za letna poročevalska obdobja, ki
se začnejo 1. januarja 2023 ali pozneje. Če podjetje uporabi MSRP
17 za obdobja pred tem datumom, mora to razkriti. Zgodnejši začetek
uporabe je dovoljen za podjetja, ki na datum začetka uporabe MSRP
17 ali pred tem datumom uporabljajo MSRP 9 Finančni
instrumenti.
C2
Za namene zahtev glede prehoda iz C1. in C3.–C33. člena:
(a) je datum začetka uporabe začetek letnega poročevalskega
obdobja, v katerem podjetje prvič uporabi MSRP 17; in
(b) je datum prehoda začetek letnega poročevalskega obdobja
neposredno pred datumom začetka uporabe.
C2A
Z dokumentom Začetek uporabe MSRP 17 in
MSRP 9 – Primerjalne informacije, izdanim decembra 2021, so se
dodali C28.A–C28.E in C33.A člen. Podjetje, ki se odloči za uporabo
C28.A–C28.E in C33.A člena, jih mora uporabljati ob začetku uporabe
MSRP 17.
PREHOD
C3
Razen če to ni izvedljivo ali se uporablja C5.A člen, podjetje
uporabi MSRP 17 za nazaj, vendar z naslednjimi izjemami:
(a) podjetju ni treba predstaviti kvantitativnih informacij, ki se
zahtevajo v 28.(f) členu MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe
računovodskih ocen in napake; in
(b) podjetje ne uporabi možnosti iz B115. člena za obdobja pred
datumom prehoda. Podjetje lahko možnost iz B115. člena uporabi za
naprej na datum prehoda ali po njem, če in samo če določi razmerja
zmanjševanja tveganj na datum, ko uporabi to možnost, ali pred
njim
C4
Da uporabi MSRP 17 za nazaj, podjetje na datum prehoda:
(a) določi, pripozna in meri vsako skupino zavarovalnih pogodb, kot
da se je MSRP 17 vedno uporabljal;
(aa) določi, pripozna in meri vsa sredstva za denarne tokove pri
pridobivanju zavarovanj, kot da se je MSRP 17 vedno uporabljal
(razen da podjetju ni treba uporabiti ocene zmožnosti povračila iz
28.E člena pred datumom prehoda);
(b) odpravi pripoznanje za vsa obstoječa stanja, ki ne bi
obstajala, če bi se MSRP 17 vedno uporabljal; in
(c) pripozna morebitno čisto razliko, ki lahko nastane kot
posledica, v lastniškem kapitalu.
C5
Če in samo če je za podjetje uporaba C3. člena za skupino
zavarovalnih pogodb neizvedljiva, namesto uporabe C4. (a) člena
uporabi naslednje pristope:
(a) prilagojeni retrospektivni pristop iz C6.–C19.A člena ob
upoštevanju C6.(a) člena; ali
(b) pristop poštene vrednosti iz C20.–C24.B člena.
C5A
Ne glede na C5. člen se lahko podjetje odloči uporabiti pristop
poštene vrednosti iz C20.–C24.B člena za skupino zavarovalnih
pogodb z neposredno udeležbo, za katero bi lahko uporabilo MSRP 17
za nazaj, če in samo če:
(a) se podjetje odloči uporabiti možnost zmanjševanja tveganj iz
B115. člena za skupino zavarovalnih pogodb za naprej od datuma
prehoda in
(b) je podjetje uporabilo izvedene finančne instrumente, neizvedene
finančne instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida, ali pozavarovalne pogodbe, ki jih ima, za zmanjševanje
finančnega tveganja, ki izhaja iz skupine zavarovalnih pogodb, kot
je določeno v B115. členu, pred datumom prehoda.
C5B
Če in samo če je za podjetje uporaba C4.(aa) člena za sredstvo za
denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj neizvedljiva, podjetje
uporabi naslednje pristope za merjenje sredstva za denarne tokove
pri pridobivanju zavarovanj:
(a) prilagojeni retrospektivni pristop iz C14.B–C14.D in C17.A
člena ob upoštevanju C6.(a) člena; ali
(b) pristop poštene vrednosti iz C24.A–C24.B člena.
Prilagojeni retrospektivni pristop
C6
Cilj prilagojenega retrospektivnega pristopa je doseči rezultat, ki
je čim bližje rezultatu v primeru uporabe za nazaj, z uporabo
primernih in dokazljivih informacij, ki so na voljo brez
nepotrebnih stroškov ali prizadevanj. Zato podjetje pri uporabi
tega pristopa:
(a) uporablja primerne in dokazljive informacije. Če podjetje ne
more pridobiti primernih in dokazljivih informacij, ki so potrebne
za uporabo prilagojenega retrospektivnega pristopa, uporabi pristop
poštene vrednosti;
(b) v čim večji meri uporabi informacije, ki bi se uporabile pri
uporabi povsem retrospektivnega pristopa, vendar mu ni treba
uporabiti informacij, ki niso na voljo brez nepotrebnih stroškov
ali prizadevanj.
C7
V C9.–C19.A členu so določene dovoljene spremembe pri uporabi za
nazaj na naslednjih področjih:
(a) ocene zavarovalnih pogodb ali skupin zavarovalnih pogodb, ki bi
se opravile na datum začetka kritja ali začetnega pripoznanja
pogodb;
(b) zneski, povezani s pogodbeno storitveno maržo ali sestavino
izgube za zavarovalne pogodbe brez neposredne udeležbe;
(c) zneski, povezani s pogodbeno storitveno maržo ali sestavino
izgube za zavarovalne pogodbe z neposredno udeležbo; in
(d) finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja.
C8
Da doseže cilj prilagojenega retrospektivnega pristopa, je podjetju
dovoljeno uporabiti vsako spremembo iz C9.– C19.A člena samo v
obsegu, v katerem nima na voljo primernih in dokazljivih informacij
za uporabo retrospektivnega pristopa.
Ocene ob začetku kritja ali začetnem pripoznanju pogodbe
C9
Podjetje v obsegu, dovoljenem s C8. členom, s pomočjo informacij,
ki so na voljo na datum prehoda, določi naslednje:
(a) kako določiti skupine zavarovalnih pogodb z uporabo 14.–24.
člena;
(b) ali zavarovalna pogodba ustreza opredelitvi zavarovalne pogodbe
z neposredno udeležbo z uporabo B101.– B109. člena;
(c) kako določiti denarne tokove, ki so v diskreciji podjetja, za
zavarovalne pogodbe brez neposredne udeležbe z uporabo B98.–B100.
člena; in
(d) ali zavarovalna pogodba ustreza opredelitvi naložbene pogodbe z
možnostjo diskrecijske udeležbe, ki spada v področje uporabe MSRP
17, z uporabo 71. člena.
C9A
Podjetje v obsegu, dovoljenem s C8. členom, kot obveznost za
nastale zahtevke razvrsti obveznost za poravnavo zahtevkov,
nastalih pred pridobitvijo zavarovalne pogodbe v prenosu
zavarovalnih pogodb, ki ne tvorijo poslovanja, ali v poslovni
združitvi, ki spada v področje uporabe MSRP 3.
C10
Podjetje v obsegu, dovoljenem s C8. členom, ne uporabi 22. člena za
razdelitev skupin na tiste, ki ne vsebujejo pogodb, izdanih z več
kot enoletnim razmikom.
Določanje pogodbene storitvene marže ali sestavine izgube za
skupine zavarovalnih pogodb brez neposredne udeležbe
C11
Podjetje v obsegu, dovoljenem s C8. členom, za pogodbe brez
neposredne udeležbe določi pogodbeno storitveno maržo ali sestavino
izgube obveznosti za preostalo kritje (glej 49.–52. člen) na datum
prehoda z uporabo C12.– C16.C člena.
C12
Podjetje v obsegu, dovoljenem s C8. členom, oceni prihodnje denarne
tokove na datum začetnega pripoznanja skupine zavarovalnih pogodb
kot znesek prihodnjih denarnih tokov na datum prehoda (ali
zgodnejši datum, če se lahko prihodnji denarni tokovi na ta
zgodnejši datum določijo za nazaj z uporabo C4.(a) člena),
prilagojen za denarne tokove, za katere se ve, da je do njih prišlo
med datumom začetnega pripoznanja skupine zavarovalnih pogodb in
datumom prehoda (ali zgodnejšim datumom). Denarni tokovi, za katere
se ve, da je do njih prišlo, vključujejo denarne tokove, ki
izhajajo iz pogodb, ki so prenehale obstajati pred datumom
prehoda.
C13
Podjetje v obsegu, dovoljenem s C8. členom, določi diskontne
stopnje, ki so se uporabljale na datum začetnega pripoznanja
skupine zavarovalnih pogodb (ali pozneje):
(a) z uporabo razpoložljive krivulje obrestnih mer, ki je vsaj tri
leta neposredno pred datumom prehoda približno enaka krivulji
obrestnih mer, ocenjeni z uporabo 36. in B72.–B85. člena, če taka
krivulja donosov obstaja;
(b) če razpoložljiva krivulja donosov iz točke (a) ne obstaja,
oceni diskontne stopnje, ki so se uporabile na datum začetnega
pripoznanja (ali pozneje), z določitvijo povprečnega razpona med
razpoložljivo krivuljo obrestnih mer in krivuljo obrestnih mer,
ocenjeno z uporabo 36. in B72.–B85. člena, in uporabo tega razpona
pri tej razpoložljivi krivulji obrestnih mer. Navedeni razpon je
povprečje v obdobju vsaj treh let neposredno pred datumom
prehoda.
C14
Podjetje v obsegu, dovoljenem s C8. členom, določi prilagoditev
zaradi nefinančnega tveganja na datum začetnega pripoznanja skupine
zavarovalnih pogodb (ali pozneje) s prilagoditvijo prilagoditve
zaradi nefinančnega tveganja na datum prehoda za pričakovano
sprostitev iz tveganja pred datumom prehoda. Pričakovana sprostitev
iz tveganja se določi glede na sprostitev iz tveganja za podobne
zavarovalne pogodbe, ki jih podjetje izda na datum prehoda.
C14A
Podjetje se lahko z uporabo B137. člena odloči, da ne bo spremenilo
obravnave računovodskih ocen iz prejšnjih medletnih računovodskih
izkazov. Tako podjetje v obsegu, dovoljenem s C8. členom, določi
pogodbeno storitveno maržo ali sestavino izgube na datum prehoda,
kot da pred datumom prehoda ne bi pripravilo medletnih
računovodskih izkazov.
C14B
Podjetje v obsegu, dovoljenem s C8. členom, uporabi isto
sistematično in razumno metodo, ki jo bo po pričakovanjih
uporabljalo po datumu prehoda pri uporabi 28.A člena za
razporeditev denarnih tokov pri pridobivanju zavarovanj, plačanih
(ali za katere je bila pripoznana obveznost z uporabo drugega MSRP)
pred datumom prehoda (brez zneskov, povezanih z zavarovalnimi
pogodbami, ki so prenehale obstajati pred datumom prehoda), na:
(a) skupine zavarovalnih pogodb, ki so pripoznane na datum prehoda,
in
(b) skupine zavarovalnih pogodb, ki se bodo po pričakovanjih
pripoznale po datumu prehoda.
C14C
Denarni tokovi pri pridobivanju zavarovanj, ki so plačani pred
datumom prehoda in razporejeni na skupino zavarovalnih pogodb,
pripoznano na datum prehoda, prilagodijo pogodbeno storitveno maržo
te skupine v obsegu, v katerem so bile zavarovalne pogodbe, ki bodo
po pričakovanjih v skupini, pripoznane na ta datum (glej 28.C in
B35.C člen). Drugi denarni tokovi pri pridobivanju zavarovanj, ki
so plačani pred datumom prehoda, vključno s tistimi, razporejenimi
na skupino zavarovalnih pogodb, ki bo po pričakovanjih pripoznana
po datumu prehoda, se pripoznajo kot sredstvo z uporabo 28.B
člena.
C14D
Če podjetje nima na voljo primernih in dokazljivih informacij za
uporabo C14.B člena, za naslednje zneske določi, da na datum
prehoda znašajo nič:
(a) prilagoditev pogodbene storitvene marže skupine zavarovalnih
pogodb, pripoznanih na datum prehoda, in vse denarne tokove pri
pridobivanju zavarovanj, povezane s to skupino, in
(b) sredstvo za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj za
skupine zavarovalnih pogodb, ki se bodo po pričakovanjih pripoznale
po datumu prehoda.
C15
Če je rezultat uporabe C12.–C14.D člena pogodbena storitvena marža
na datum začetnega pripoznanja, podjetje za določitev pogodbene
storitvene marže na datum prehoda:
(a) kadar za ocenjevanje diskontnih stopenj, ki se uporabijo pri
začetnem pripoznanju, uporabi C13. člen, uporabi te stopnje za
natekanje obresti na pogodbeno storitveno maržo; in
(b) v obsegu, dovoljenem s C8. členom, določi znesek pogodbene
storitvene marže, pripoznan v poslovnem izidu zaradi prenosa
storitev pred datumom prehoda, s primerjavo enot preostalega kritja
na ta datum z enotami kritja, zagotovljenimi v okviru skupine
pogodb pred datumom prehoda (glej B119. člen).
C16
Če je rezultat uporabe C12.–C14.D člena sestavina izgube obveznosti
za preostalo kritje na datum začetnega pripoznanja, podjetje določi
vse zneske, razporejene na sestavino izgube pred datumom prehoda, z
uporabo C12.– C14.D člena in sistematične podlage za
razporejanje.
C16A
Za skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, ki
zagotavlja kritje za kočljivo skupino zavarovalnih pogodb in je
bila sklenjena, preden so bile izdane zavarovalne pogodbe ali ob
istem času, ko so bile izdane zavarovalne pogodbe, podjetje na
datum prehoda (glej 66.A–66.B člen) oblikuje sestavino iz naslova
povračila izgub sredstva za preostalo kritje. Podjetje v obsegu,
dovoljenem s C8. členom, določi sestavino iz naslova povračila
izgub s pomnožitvijo:
(a) sestavine izgube obveznosti za preostalo kritje za zavarovalne
pogodbe, ki so podlaga, na datum prehoda (glej C16. in C20. člen)
in
(b) odstotka zahtevkov za zavarovalne pogodbe, ki so podlaga, za
katere podjetje pričakuje, da se bodo povrnili iz skupine
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima.
C16B
Podjetje lahko z uporabo 14.–22. člena na datum prehoda v kočljivo
skupino zavarovalnih pogodb vključi tako kočljive zavarovalne
pogodbe, krite s skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, kot
kočljive zavarovalne pogodbe, ki niso krite s skupino
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima. Podjetje za uporabo C16.A člena
uporabi sistematično in razumno podlago za razporejanje, da določi
delež sestavine izgube skupine zavarovalnih pogodb, ki se nanaša na
zavarovalne pogodbe, krite s skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih
ima.
C16C
Če podjetje nima na voljo primernih in dokazljivih informacij za
uporabo C16.A člena, ne določi sestavine iz naslova povračila izgub
za skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima.
Določanje pogodbene storitvene marže ali sestavine izgube za
skupine zavarovalnih pogodb z neposredno udeležbo
C17
Podjetje v obsegu, dovoljenem s C8. členom, za pogodbe z neposredno
udeležbo določi pogodbeno storitveno maržo ali sestavino izgube
obveznosti za preostalo kritje na datum prehoda kot:
(a) skupno pošteno vrednost postavk, ki so podlaga, na ta datum,
zmanjšano za
(b) denarne tokove pri izpolnitvi na ta datum, povečano ali
zmanjšano za
(c) prilagoditev za:
(i) zneske, ki jih podjetje zaračuna imetnikom police (vključno z
zneski, odštetimi od postavk, ki so podlaga) pred tem datumom,
(ii) zneske, izplačane pred tem datumom, ki se ne bi spreminjali
glede na postavke, ki so podlaga,
(iii) spremembo prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja, ki jo
povzroči sprostitev iz tveganja pred tem datumom. Podjetje ta
znesek oceni glede na sprostitev iz tveganja za podobne zavarovalne
pogodbe, ki jih podjetje izda na datum prehoda;
(iv) denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj, plačane (ali za
katere je bila pripoznana obveznost z uporabo drugega MSRP) pred
datumom prehoda, ki se razporedijo na skupino (glej C17.A
člen);
(d) če je rezultat točk (a)–(c) pogodbena storitvena marža –
zmanjšano za znesek pogodbene storitvene marže, ki se nanaša na
storitve, opravljene pred tem datumom. Skupna vrednost iz točk
(a)–(c) je približek za skupno pogodbeno storitveno maržo za vse
storitve, ki se morajo opraviti v okviru skupine pogodb, tj. pred
vsemi zneski, ki bi se pripoznali v poslovnem izidu za opravljene
storitve. Podjetje oceni zneske, ki bi se pripoznali v poslovnem
izidu za opravljene storitve, s primerjavo enot preostalega kritja
na datum prehoda z enotami kritja, zagotovljenimi v okviru skupine
pogodb pred datumom prehoda; ali
(e) če je rezultat točk (a)–(c) sestavina izgube – sestavina izgube
se prilagodi na nič, obveznost za preostalo kritje brez sestavine
izgube pa se poveča za enak znesek.
C17A
Podjetje v obsegu, dovoljenem s C8. členom, uporabi C14.B–C14.D
člen za pripoznanje sredstva za denarne tokove pri pridobivanju
zavarovanj in za prilagoditev pogodbene storitvene marže skupine
zavarovalnih pogodb z neposredno udeležbo za denarne tokove pri
pridobivanju zavarovanj (glej C17.(c)(iv) člen).
Finančni prihodki ali odhodki iz zavarovanja
C18
Za skupine zavarovalnih pogodb, ki ob uporabi C10. člena vsebujejo
pogodbe, izdane z več kot enoletnim razmikom:
(a) je podjetju dovoljeno, da določi diskontne stopnje na datum
začetnega pripoznanja skupine, določene v B72. (b)–B72.(e)(ii)
členu, in diskontne stopnje na datum nastanka zahtevka, določene v
B72.(e)(iii) členu, na datum prehoda namesto na datum začetnega
pripoznanja oziroma nastanka zahtevka;
(b) mora podjetje, če se odloči razdružiti finančne prihodke ali
odhodke iz zavarovanja na zneske, vključene v poslovni izid, in
zneske, vključene v drugi vseobsegajoči donos, z uporabo 88.(b) ali
89.(b) člena, določiti kumulativni znesek finančnih prihodkov ali
odhodkov iz zavarovanja, pripoznanih v drugem vseobsegajočem donosu
na datum prehoda, da bi lahko v prihodnjih obdobjih uporabilo
91.(a) člen. Podjetje lahko ta kumulativni znesek določi z uporabo
C19.(b) člena ali:
(i) v vrednosti nič, razen če se uporablja točka (ii), in
(ii) za zavarovalne pogodbe z neposredno udeležbo, za katere se
uporablja B134. člen, kot enako kumulativnemu znesku, pripoznanem v
drugem vseobsegajočem donosu za postavke, ki so podlaga.
C19
Za skupine zavarovalnih pogodb, ki ne vsebujejo pogodb, izdanih z
več kot enoletnim razmikom:
(a) če podjetje uporabi C13. člen za oceno diskontnih stopenj, ki
so se uporabile ob začetnem pripoznanju (ali pozneje), določi tudi
diskontne stopnje iz B72.(b)–B72.(e) člena z uporabo C13. člena;
in
(b) mora podjetje, če se odloči razdružiti finančne prihodke ali
odhodke iz zavarovanja na zneske, vključene v poslovni izid, in
zneske, vključene v drugi vseobsegajoči donos, z uporabo 88.(b) ali
89.(b) člena, določiti kumulativni znesek finančnih prihodkov ali
odhodkov iz zavarovanja, pripoznanih v drugem vseobsegajočem donosu
na datum prehoda, da bi lahko v prihodnjih obdobjih uporabilo
91.(a) člen. Podjetje ta kumulativni znesek določi:
(i) za zavarovalne pogodbe, za katere bo uporabilo metode
sistematične razporeditve iz B131. člena – če podjetje za oceno
diskontnih stopenj ob začetnem pripoznanju uporabi C13. člen – z
uporabo diskontnih stopenj, ki so se uporabile na datum začetnega
pripoznanja, in sicer prav tako z uporabo C13. člena,
(ii) za zavarovalne pogodbe, za katere bo uporabilo metode
sistematične razporeditve iz B132. člena – na podlagi, da so
predpostavke v zvezi s finančnim tveganjem, ki so se uporabile na
datum začetnega pripoznanja, tiste, ki se uporabijo na datum
prehoda, kot nič,
(iii) za zavarovalne pogodbe, za katere bo uporabilo metode
sistematične razporeditve iz B133. člena – če podjetje za oceno
diskontnih stopenj ob začetnem pripoznanju (ali pozneje) uporabi
C13. člen – z uporabo diskontnih stopenj, ki so se uporabile na
datum nastanka zahtevka, in sicer prav tako z uporabo C13. člena,
in
(iv) za zavarovalne pogodbe z neposredno udeležbo, za katere se
uporablja B134. člen – kot enako kumulativnemu znesku, pripoznanem
v drugem vseobsegajočem donosu za postavke, ki so podlaga.
C19A
Podjetje se lahko z uporabo B137. člena odloči, da ne bo spremenilo
obravnave računovodskih ocen iz prejšnjih medletnih računovodskih
izkazov. Tako podjetje v obsegu, dovoljenem s C8. členom, določi
zneske, povezane s finančnimi prihodki in odhodki iz zavarovanja,
na datum prehoda, kot da pred datumom prehoda ne bi pripravilo
medletnih računovodskih izkazov.
Pristop poštene vrednosti
C20
Podjetje za namen uporabe pristopa poštene vrednosti določi
pogodbeno storitveno maržo ali sestavino izgube obveznosti za
preostalo kritje na datum prehoda kot razliko med pošteno
vrednostjo skupine zavarovalnih pogodb na ta datum in denarnimi
tokovi pri izpolnitvi, izmerjenimi na ta datum. Podjetje pri
določanju te poštene vrednosti ne uporabi 47. člena MSRP 13
Merjenje poštene vrednosti (v zvezi z možnostjo vpogleda).
C20A
Za skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima podjetje, za katero se
uporabljajo 66.A–66.B člen (brez potrebe po izpolnjevanju pogoja iz
B119.C člena), podjetje določi sestavino iz naslova povračila izgub
sredstva za preostalo kritje na datum prehoda, tako da pomnoži:
(a) sestavine izgube obveznosti za preostalo kritje za zavarovalne
pogodbe, ki so podlaga, na datum prehoda (glej C16. in C20. člen)
in
(b) odstotka zahtevkov za zavarovalne pogodbe, ki so podlaga, za
katere podjetje pričakuje, da se bodo povrnili iz skupine
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima.
C20B
Podjetje lahko z uporabo 14.–22. člena na datum prehoda v kočljivo
skupino zavarovalnih pogodb vključi tako kočljive zavarovalne
pogodbe, krite s skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih ima, kot
kočljive zavarovalne pogodbe, ki niso krite s skupino
pozavarovalnih pogodb, ki jih ima. Podjetje za uporabo C20.A člena
uporabi sistematično in razumno podlago za razporejanje, da določi
delež sestavine izgube skupine zavarovalnih pogodb, ki se nanaša na
zavarovalne pogodbe, krite s skupino pozavarovalnih pogodb, ki jih
ima.
C21
Podjetje lahko pri uporabi pristopa poštene vrednosti uporabi C22.
člen, da določi:
(a) kako določiti skupine zavarovalnih pogodb z uporabo 14.–24.
člena;
(b) ali zavarovalna pogodba ustreza opredelitvi zavarovalne pogodbe
z neposredno udeležbo z uporabo B101.– B109. člena;
(c) kako določiti denarne tokove, ki so v diskreciji podjetja, za
zavarovalne pogodbe brez neposredne udeležbe z uporabo B98.–B100.
člena; in
(d) ali zavarovalna pogodba ustreza opredelitvi naložbene pogodbe z
možnostjo diskrecijske udeležbe, ki spada v področje uporabe MSRP
17, z uporabo 71. člena.
C22
Podjetje se lahko odloči, da bo vidike iz C21. člena določilo z
uporabo:
(a) primernih in dokazljivih informacij za tisto, kar bi podjetje
glede na pogodbene pogoje in tržne razmere na datum začetka kritja
ali začetnega pripoznanja pogodbe določilo kot ustrezno; ali
(b) primernih in dokazljivih informacij, ki so na voljo na datum
prehoda.
C22A
Podjetje se lahko pri uporabi pristopa poštene vrednosti odloči, da
bo kot obveznost za nastale zahtevke razvrstilo obveznost za
poravnavo zahtevkov, nastalih pred pridobitvijo zavarovalne pogodbe
v prenosu zavarovalnih pogodb, ki ne tvorijo poslovanja, ali v
poslovni združitvi, ki spada v področje uporabe MSRP 3.
C23
Podjetju pri uporabi pristopa poštene vrednosti ni treba uporabiti
22. člena, v skupino pa lahko vključi pogodbe, izdane z več kot
enoletnim razmikom. Podjetje skupine razdeli na tiste, ki vsebujejo
samo pogodbe, izdane znotraj enega leta (ali manj), samo, če ima
primerne in dokazljive informacije, na podlagi katerih lahko to
stori. Ne glede na to, ali podjetje uporablja 22. člen ali ne, mu
je dovoljeno, da določi diskontne stopnje na datum začetnega
pripoznanja skupine, določene v B72.(b)–B72.(e)(ii) členu, in
diskontne stopnje na datum nastanka zahtevka, določene v
B72.(e)(iii) členu, na datum prehoda namesto na datum začetnega
pripoznanja oziroma nastanka zahtevka.
C24
Pri uporabi pristopa poštene vrednosti je podjetju, če se odloči
razdružiti finančne prihodke ali odhodke iz zavarovanja med
poslovni izid in drugi vseobsegajoči donos, dovoljeno določiti
kumulativni znesek finančnih prihodkov ali odhodkov iz zavarovanja,
pripoznanih v drugem vseobsegajočem donosu na datum prehoda:
(a) za nazaj – vendar samo, če ima primerne in dokazljive
informacije, da lahko to stori; ali
(b) kot enak nič – razen če se uporablja točka (c); in
(c) za zavarovalne pogodbe z neposredno udeležbo, za katere se
uporablja B134. člen – kot enak kumulativnemu znesku, pripoznanem v
drugem vseobsegajočem donosu iz postavk, ki so podlaga.
Sredstvo za denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj
C24A
Podjetje pri uporabi pristopa poštene vrednosti za sredstvo za
denarne tokove pri pridobivanju zavarovanj (glej C5. B(b) člen) na
datum prehoda določi sredstvo za denarne tokove pri pridobivanju
zavarovanj v znesku, enakem denarnim tokovom pri pridobivanju
zavarovanj, ki bi podjetju nastali na datum prehoda za pravice, da
pridobi:
(a) povračila denarnih tokov pri pridobivanju zavarovanj iz premij
zavarovalnih pogodb, izdanih pred datumom prehoda, ki pa na datum
prehoda niso bile pripoznane;
(b) prihodnje zavarovalne pogodbe, ki so obnovitve zavarovalnih
pogodb, pripoznanih na datum prehoda, in zavarovalnih pogodb,
opisanih pod točko (a); in
(c) prihodnje zavarovalne pogodbe, razen tistih iz točke (b), po
datumu prehoda, brez ponovnega plačila denarnih tokov pri
pridobivanju zavarovanj, ki jih je podjetje že plačalo in ki se
neposredno pripišejo povezanemu portfelju zavarovalnih pogodb.
C24B
Podjetje na datum prehoda iz merjenja skupin zavarovalnih pogodb
izključi znesek katerega koli sredstva za denarne tokove pri
pridobivanju zavarovanj.
Primerjalne informacije
C25
Ne glede na sklicevanja na letno poročevalsko obdobje neposredno
pred datumom začetka uporabe v C2.(b) členu lahko podjetje
predstavi tudi prilagojene primerjalne informacije z uporabo MSRP
17 za katero koli prejšnje predstavljeno obdobje, vendar pa mu tega
ni treba storiti. Če podjetje predstavi prilagojene primerjalne
informacije za katero koli prejšnje obdobje, sklicevanje na
„začetek letnega poročevalskega obdobja neposredno pred datumom
začetka uporabe“ v C2.(b) členu pomeni „začetek najzgodnejšega
predstavljenega prilagojenega primerjalnega obdobja“.
C26
Podjetju ni treba zagotoviti razkritij iz 93.–132. člena za nobeno
obdobje, predstavljeno pred začetkom letnega poročevalskega obdobja
neposredno pred datumom začetka uporabe.
C27
Če podjetje predstavi neprilagojene primerjalne informacije in
razkritja za katero koli prejšnje obdobje, jasno navede
informacije, ki niso bile prilagojene, razkrije, da so bile
pripravljene na drugačni podlagi, in pojasni to podlago.
C28
Podjetju ni treba razkriti prej neobjavljenih informacij o razvoju
zahtevkov, ki so nastali pred več kot petimi leti od konca letnega
poročevalskega obdobja, v katerem prvič uporabi MSRP 17. Vendar, če
podjetje teh informacij ne razkrije, mora to dejstvo razkriti.
Podjetja, ki istočasno prvič uporabijo
MSRP 17 in MSRP 9
C28A
Podjetju, ki istočasno prvič uporabi MSRP
17 in MSRP 9, je dovoljeno uporabljati C28.B–C28.E člen
(razvrstitveno prekrivanje) za namen predstavitve primerjalnih
informacij o finančnem sredstvu, če primerjalne informacije za to
finančno sredstvo niso bile preračunane za MSRP 9. Primerjalne
informacije za finančno sredstvo se ne bodo preračunale za MSRP 9,
če se podjetje odloči, da ne bo preračunalo prejšnjih obdobij (glej
7.2.15. člen MSRP 9), ali če podjetje preračuna prejšnja obdobja,
vendar je bilo za finančno sredstvo v teh prejšnjih obdobjih
odpravljeno pripoznanje (glej 7.2.1. člen MSRP 9).
C28B
Podjetje, ki za finančno sredstvo uporablja
razvrstitveno prekrivanje, mora predstaviti primerjalne informacije
tako, kot da bi se za to finančno sredstvo uporabljale zahteve
glede razvrstitve in merjenja iz MSRP 9. Podjetje mora uporabiti
primerne in dokazljive informacije, ki so na voljo na datum prehoda
(glej C2.(b) člen), da določi, kako naj bi se finančno sredstvo po
njegovih pričakovanjih razvrstilo in izmerilo ob začetku uporabe
MSRP 9 (na primer, podjetje lahko uporabi predhodne ocene, ki se
opravijo za pripravo na začetek uporabe MSRP 9).
C28C
Podjetju pri uporabi razvrstitvenega
prekrivanja za finančno sredstvo ni treba uporabljati zahtev glede
oslabitve iz oddelka 5.5 MSRP 9. Če bi na podlagi razvrstitve,
določene z uporabo C28.B člena, za finančno sredstvo veljale
zahteve glede oslabitve iz oddelka 5.5 MSRP 9, vendar podjetje teh
zahtev ne uporablja pri uporabi razvrstitvenega prekrivanja, mora
podjetje še naprej predstavljati vsak znesek, pripoznan v zvezi z
oslabitvijo v preteklem obdobju, v skladu z MRS 39 Finančni
instrumenti: pripoznavanje in merjenje. V nasprotnem primeru se vsi
taki zneski razveljavijo.
C28D
Vsaka razlika med prejšnjo knjigovodsko
vrednostjo finančnega sredstva in knjigovodsko vrednostjo na datum
prehoda, ki izhaja iz uporabe C28.B–C28.C člena, se mora pripoznati
v začetnem zadržanem čistem dobičku (ali drugi sestavini
lastniškega kapitala, kot je ustrezno) na datum prehoda.
C28E
Podjetje, ki uporablja C28.B–C28.D člen,
mora: (a) razkriti kvalitativne informacije, ki uporabnikom
računovodskih izkazov omogočijo, da razumejo: (i) obseg, v katerem
je bilo uporabljeno razvrstitveno prekrivanje (na primer, ali je
bilo uporabljeno za vsa finančna sredstva, za katera je bilo
pripoznanje odpravljeno v primerjalnem obdobju); (ii) ali in v
kakšnem obsegu so bile uporabljene zahteve glede oslabitve iz
oddelka 5.5 MSRP 9 (glej C28.C člen); (b) te člene uporabljati samo
za primerjalne informacije za poročevalska obdobja med datumom
prehoda na MSRP 17 in datumom začetka uporabe MSRP 17 (glej C2. in
C25. člen) ter (c) na datum začetka uporabe MSRP 9 uporabiti
zahteve glede prehoda iz MSRP 9 (glej oddelek 7.2 MSRP
9).
Ponovna določitev finančnih sredstev
C29
Podjetje, ki je uporabljalo MSRP 9 za letna poročevalska obdobja
pred začetkom uporabe MSRP 17, na datum začetka uporabe MSRP
17:
(a) lahko ponovno oceni, ali primerno finančno sredstvo izpolnjuje
pogoj iz 4.1.2.(a) člena ali pogoj iz 4.1.2.A(a) člena MSRP 9.
Finančno sredstvo je primerno samo, če se ne poseduje v zvezi z
dejavnostjo, ki ni povezana s pogodbami iz področja uporabe MSRP
17. Primeri finančnih sredstev, ki ne bi bila primerna za ponovno
oceno, so finančna sredstva, ki se posedujejo v zvezi z bančnimi
dejavnostmi, ali finančna sredstva, ki se posedujejo v skladih,
povezanih z naložbenimi pogodbami, ki so zunaj področja uporabe
MSRP 17;
(b) mora preklicati prejšnjo določitev finančnega sredstva kot
merjenega po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če pogoj iz
4.1.5. člena MSRP 9 ni več izpolnjen zaradi uporabe tega MSRP
17;
(c) lahko določi finančno sredstvo kot merjeno po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida, če je izpolnjen pogoj iz 4.1.5. člena MSRP
9;
(d) lahko določi naložbo v kapitalski instrument kot merjeno po
pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa z uporabo
5.7.5. člena MSRP 9;
(e) lahko prekliče prejšnjo določitev naložbe v kapitalski
instrument kot merjene po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa z uporabo 5.7.5. člena MSRP 9.
C30
Podjetje uporabi C29. člen na podlagi dejstev in okoliščin, ki
obstajajo na datum začetka uporabe MSRP 17. Podjetje te določitve
in razvrstitve uporabi za nazaj. Pri tem podjetje uporabi
relevantne zahteve glede prehoda iz MSRP 9. Za ta namen se za datum
začetka uporabe šteje datum začetka uporabe MSRP 17.
C31
Podjetju, ki uporablja C29. člen, ni treba preračunati prejšnjih
obdobij, da odražajo take spremembe določitev in razvrstitev.
Podjetje lahko opravi preračun za prejšnja obdobja samo, če je to
mogoče brez uporabe poznejših ugotovitev o takratnih okoliščinah.
Če podjetje opravi preračun za prejšnja obdobja, morajo preračunani
računovodski izkazi odražati vse zahteve MSRP 9 za zadevna finančna
sredstva. Če podjetje ne opravi preračunov za prejšnja obdobja,
mora v začetnem zadržanem dobičku (ali drugi ustrezni sestavini
lastniškega kapitala) na datum začetka uporabe pripoznati vsako
razliko med:
(a) prejšnjo knjigovodsko vrednostjo teh finančnih sredstev in
(b) knjigovodsko vrednostjo teh finančnih sredstev na datum začetka
uporabe.
C32
Ko podjetje uporabi C29. člen, v zadevnem letnem poročevalskem
obdobju za ta finančna sredstva po posameznih razredih
razkrije:
(a) če se uporablja C29.(a) člen – podlago za določitev primernih
finančnih sredstev;
(b) če se uporablja katera koli točka (a)–(e) C29. člena:
(i) kategorijo merjenja in knjigovodsko vrednost zadevnih finančnih
sredstev, določeno neposredno pred datumom začetka uporabe MSRP 17,
in
(ii) novo kategorijo merjenja in knjigovodsko vrednost zadevnih
finančnih sredstev, določeno po uporabi C29. člena;
(c) če se uporablja C29.(b) člen – knjigovodsko vrednost finančnih
sredstev v izkazu finančnega položaja, za katera je bilo prej
določeno, da so merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
z uporabo 4.1.5. člena MSRP 9, vendar niso več tako določena.
C33
Ko podjetje uporablja C29. člen, v zadevnem letnem poročevalskem
obdobju razkrije kvalitativne informacije, ki bi uporabnikom
računovodskih izkazov omogočile, da razumejo:
(a) kako je uporabilo C29. člen za finančna sredstva, katerih
razvrstitev se je spremenila ob začetku uporabe MSRP 17;
(b) razloge za določitev ali prenehanje določitve finančnih
sredstev kot merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida z
uporabo 4.1.5. člena MSRP 9; in
(c) zakaj je podjetje prišlo do morebitnih drugačnih zaključkov pri
novi oceni z uporabo 4.1.2.(a) člena ali 4.1.2.A (a) člena MSRP
9.
C33A
Za finančno sredstvo, za katero je bilo
pripoznanje odpravljeno med datumom prehoda in datumom začetka
uporabe MSRP 17, lahko podjetje uporabi C28.B–C28.E člen
(razvrstitveno prekrivanje) za namen predstavitve primerjalnih
informacij, kot da bi se za to sredstvo uporabljal C29. člen. Tako
podjetje mora prilagoditi zahteve iz C28.B–C28.E člena tako, da
razvrstitveno prekrivanje temelji na pričakovanjih podjetja o tem,
kako bi bilo finančno sredstvo določeno ob uporabi C29. člena na
datum začetka uporabe MSRP 17.
Razveljavitev drugih MSRP
C34
MSRP 17 nadomešča MSRP 4 Zavarovalne pogodbe, kot je bil spremenjen
leta 2020.
Dodatek D – Spremembe drugih MSRP
Ta dodatek določa spremembe drugih standardov, ki so posledica
izdaje MSRP 17 Zavarovalne pogodbe s strani Upravnega odbora za
mednarodne računovodske standarde. Podjetje mora te spremembe
uporabiti, kadar uporablja MSRP 17.
Podjetje ne sme uporabljati MSRP 17, dokler ne uporablja MSRP 9
Finančni instrumenti in MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci (glej
C1. člen). Posledično so, v kolikor ni navedeno drugače, spremembe
v tem dodatku predstavljene na podlagi besedila standardov, ki so
veljali 1. januarja 2017, kot so bili spremenjeni z MSRP 9 in MSRP
15.