www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

ZNESEK DDV VKLJUČEN V ZNESEK KUPNINE – PRERAČUNANA STOPNJA DDV (17.01.2017)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>VRHOVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
VS, številka: X Ips 269/2014 (veza <a href=
"http://www.ddvpoznavalec.si/prikaziSodbo/84/3146/clanek.html"
target="_top">sodba UprS, št. I U 1755/2013 z dne
15.04.2014</a>)</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
03.03.2016</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Revizijsko sodišče je preizkus
izpodbijane sodbe omejilo na revizijske razloge in na rešitev
pravnega vprašanja, zaradi katerega je revizijo dovolilo po drugem
odstavku 83. člena ZUS-1.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Ker v zadevi ni bilo
ugotovljeno, da sta se stranki transakcije kaj dogovorili glede
DDV, je treba določbo 36. člena ZDDV-1 razlagati tako, da je v
znesku, ki predstavlja plačilo za dobavo, DDV že vključen, kar
pomeni, da je treba znesek DDV odmeriti po preračunani
stopnji.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Reviziji se ugodi, sodba
Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1755/2013-11
z dne 15. 4. 2014 se v delu, ki se nanaša na davek na dodano
vrednost, spremeni tako, da se tožbi v tem delu ugodi in se odločba
Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Davčne uprave
Republike Slovenije, Davčnega urada Velenje, št. DT
0610-109/2010,20-1603-08 z dne 4. 4. 2011, odpravi v delu, ki se
nanaša na davek na dodano vrednost in se zadeva v tem obsegu vrne
navedenemu organu v ponoven postopek.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>II. Tožena stranka je dolžna
tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora v višini 953,59 EUR
v roku 15 dni od dneva vročitve te sodbe.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Z izpodbijano sodbo je
sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o
upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo
tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper odločbo Davčne
uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Velenje, št. DT
0610-109/2010,20-1603-08 z dne 4. 4. 2011. S to je prvostopenjski
organ za mesec september 2008 revidentu dodatno odmeril davek na
dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) v višini 11.160,00 EUR s
pripadajočimi obrestmi in davek na motorna vozila (v nadaljevanju
DMV) v znesku 4.602,00 EUR s pripadajočimi obrestmi. Dajatve se
nanašajo na prodajo osebnega vozila, ki ga je revident kupil v
Nemčiji in po presoji davčnega organa tudi prodal končnemu kupcu v
Republiki Sloveniji, čeprav formalno ni bil prodajalec vozila.
Revidentovo pritožbo zoper prvostopenjsko davčno odločbo je
Ministrstvo za finance zavrnilo kot neutemeljeno z odločbo, št.
DT-499-16-143/2011-2 z dne 31. 1. 2013.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>2. V obrazložitvi izpodbijane
sodbe je prvostopenjsko sodišče pritrdilo odločitvi in razlogom
prvostopenjskega davčnega organa. Strinjalo se je, da je bil
revident tisti, ki je dejansko prodal vozilo končnemu kupcu v
Republiki Sloveniji ter da so vmesne prodaje navidezne oziroma
računi, ki jih izkazujejo, ponarejeni. Kot neutemeljen je zavrnilo
tudi revidentov ugovor, da bi se moralo šteti, da je znesek DDV že
vključen v ceno, za katero je bilo vozilo prodano končnemu kupcu.
Prvi odstavek 36. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v
nadaljevanju ZDDV-1), ki določa, da je davčna osnova vse, kar je
dobavitelj prejel kot plačilo, je bil po njegovi oceni pravilno
uporabljen.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Zoper sodbo sodišča prve
stopnje je revident vložil revizijo, katere dovoljenost utemeljuje
z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, z njo pa
uveljavlja revizijska razloga napačne uporabe materialnega prava in
kršitev določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji
ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve
stopnje v novo sojenje, toženi stranki pa naloži plačilo njegovih
sodnih stroškov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>4. V odgovoru na revizijo tožena
stranka predlaga zavrnitev revizije. V zvezi z revidentovim
sklicevanjem na sodbo Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju SEU) v
združenih zadevah Tulică in Plavoşin, C-249/12 in C-250/12 z dne 7.
11. 2013, navaja, da je šlo v njej za drugačno dejansko situacijo,
ko je bil prodajalec s strani davčnega organa prekvalificiran v
davčnega zavezanca za namene DDV, za kar pa v obravnavnem primeru
ne gre.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>5. Revizija je
utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Revizija je dovoljena po 2.
točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija
(med drugim) dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o
pomembnem pravnem vprašanju. Vprašanje, ki ga za dovoljenost
revizije na tej podlagi postavlja revident, to je, ali je davčna
osnova za odmero DDV znesek, ki ga je prejel končni kupec spornega
vozila, ali pa je treba šteti, da je znesek DDV v prejetem znesku
že vključen, je po presoji revizijskega sodišča pomembno pravno
vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanje je namreč pomembno za pravilno in zakonito odločitev v
tem primeru, hkrati pa presega pomen obravnavane zadeve, ker se
lahko postavi v vseh primerih, ko davčni organ davčno osnovo določi
na način, kot je to storil v obravnavanem primeru.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>7. Revizija je izredno pravno
sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen
ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb
postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena
ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne
uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena
ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko
prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost
presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti
zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi
odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo
preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in
v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni
dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen
ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti
revizije v obravnavani zadevi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>8. Iz dejanskih ugotovitev
zadeve, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je
revident dne 22. 9. 2008 pri nekem trgovcu v Nemčiji nabavil novo
osebno vozilo Audi Allroad 3.0 TDI za 35.400,00 EUR, pri čemer
prodajalec revidentu DDV ni obračunal, ker je šlo za dobavo blaga v
drugo državo članico Evropske unije, kar je oproščena transakcija.
Isto vozilo je dne 13. 10. 2008 revident prodal nekemu drugemu
nemškemu trgovcu za 27.300,00 EUR (na računu je navedeno, da DDV ni
zaračunan ter da je vozilo poškodovano), ta pa je vozilo prodal
družbi A., d. o. o., Ljubljana, za 44.400,00 EUR (na računu z dne
6. 10. 2008 je bila izkazana osnova 37.000,00 EUR in 7.400,00 EUR
DDV). To slovensko podjetje je vozilo prodalo končni kupki B. B. za
55.800 EUR (račun z dne 16. 10. 2008, na katerem je navedeno, da
gre za novo vozilo, ter dodana klavzula, da je bil DDV obračunan po
102. in 104. členu ZDDV-1, vendar neizkazan v skladu s 110. členu
ZDDV-1). Davčni organ je ugotovil, da je bila zgolj prva
transakcija, se pravi revidentov nakup vozila v Nemčiji, izkazana v
podatkovni bazi VIES (sistem za izmenjavo podatkov o DDV),
nadaljnji dve pa ne. Ugotovil je tudi, da obstaja poslovna oziroma
osebna povezanost med revidentom, družbo prodajalko in kupko:
ustanovitelj in direktor družbe A. je bil revident, končna kupka pa
je mati njegovega otroka, rojenega 2007. Na podlagi navedenega je
zaključil, da je bil dejanski prodajalec vozila
revident.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>9. V reviziji revident izpodbija
zgolj višino odmerjenega DDV, medtem ko odmeri po temelju ne
ugovarja, kot tudi ne ugovarja odmeri DMV, ki je bil prav tako
revidentu odmerjen in naložen v plačilo s prvostopenjsko davčno
odločbo. Revizijsko sodišče je zato izpodbijano sodbo preizkusilo
le glede višine odmerjenega DDV, pri čemer je preizkus omejilo na
revizijske razloge in na rešitev pravnega vprašanja, zaradi
katerega je revizijo dovolilo po 2. točki drugega odstavka 83.
člena ZUS-1. Pravna podlaga za to zadnjo omejitev je drugi odstavek
371. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena
ZUS-1.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>10. Revizijsko sodišče soglaša z
revizijskim ugovorom, da bi moral pri obračunu dolgovanega DDV
davčni organ šteti, da je znesek DDV že vštet v znesek kupnine, kar
pomeni, da bi moral biti DDV obračunan po preračunani davčni
stopnji, kot jo določa 45. člen Pravilnika o izvajanju zakona o
davku na dodano vrednost.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>11. Revidentu je bil davek
odmerjen zaradi ocene davčnega organa, da do vmesnih transakcij med
prvim nakupom in končno prodajo vozila, ki so formalno izkazane z
računi, dejansko ni prišlo, zato je na podlagi četrtega odstavka
74. člena Zakona o davčnem postopku, treba šteti, da je nastala
davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij,
nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov. Tak
pristop, ki formalno izkazana pravna razmerja ignorira in upošteva
le gospodarska (ekonomska) razmerja, po presoji revizijskega
sodišča sicer omogoča zaključek, da je bil dejanski prodajalec
vozila revident, bolj kompleksnih dejanskih zaključkov, kot je ta,
ali je bilo med revidentom in kupko kaj dogovorjeno glede DDV, pa
na podlagi takšnega pristopa praviloma ni mogoče sprejeti. Tudi v
obravnavanem primeru takšnega zaključka davčna organa in sodišče
prve stopnje očitno niso mogli sprejeti, saj niso z ničemer
utemeljili, da je bil med revidentom in končno kupko sklenjen kak
dogovor glede prevalitve DDV. Iz njihove presoje, da je bil zadnji
račun, ki formalno izkazuje prodajo končni kupki, namenjen
izognitvi plačilu DDV, je mogoče zaključiti prav nasprotno: da se
stranki glede DDV nista dogovorili ničesar.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>12. Glede na navedeno revident
utemeljeno opozarja na sodbo</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Tulică in Plavoşin, v kateri je
SEU izreklo: „Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o
skupnem sistemu davka na dodano vrednost, zlasti njena člena 73 in
78, je treba razlagati tako, da je, kadar sta stranki določili ceno
blaga, ne da bi se kar koli dogovorili glede davka na dodano
vrednost, in je dobavitelj tega blaga oseba, ki je zavezana za
plačilo davka na dodano vrednost na obdavčljivo transakcijo, treba
šteti, da dogovorjena cena že vključuje davek na dodano vrednost,
če dobavitelj nima možnosti od pridobitelja izterjati davka na
dodano vrednost, ki ga zahteva davčna uprava.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>13. Citirana razlaga pomena 73.
člena omenjene direktive je pomembna, ker je navedeni člen
implementiran v slovenski pravni red s 36. členom ZDDV-1, ki v
prvem odstavku določa: „Pri dobavah blaga ali storitev davčna
osnova vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh
ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali
izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave,
vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takih
dobav, če ni s tem zakonom drugače določeno.“ Sodišče prve stopnje
je bilo pri razlagi te nacionalne določbe – skladno z načelom
lojalne razlage nacionalnih predpisov<a href="#_ftn1" name=
"_ftnref1" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span class=
"MsoFootnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></a>
– dolžno upoštevati tudi razlago SEU, ki se nanaša na določbo
direktive, ki je bila implementirana z nacionalno
določbo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>14. Ker glede na prej navedeno v
zadevi ni bilo ugotovljeno, da sta se stranki transakcije kaj
dogovorili glede DDV, je treba določbo 36. člena ZDDV-1 razlagati
tako, da je v znesku, ki predstavlja plačilo za dobavo, DDV že
vključen, kar pomeni, da je treba znesek DDV odmeriti po
preračunani stopnji.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>15. Vendar navedeno velja le, če
dobavitelj na podlagi nacionalnega prava nima možnosti od
pridobitelja izterjati DDV, ki je bil dobavitelju dodatno
zaračunan. To vprašanje ureja prvi odstavek 72. člena ZDDV-1, ki
določa: „Če se na podlagi odločitve davčnega organa spremeni
(poveča) znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec obračunal pri dobavi
blaga in storitev, lahko ta davčni zavezanec na podlagi odločbe
davčnega organa izstavi popravljen račun s pravilno obračunanim
zneskom DDV, na podlagi katerega lahko prejemnik blaga in storitev
za nastalo razliko uveljavi pravico do odbitka DDV v skladu z
določili tega zakona v davčnem obdobju, ko prejme takšen račun.“ Iz
navedene določbe izhaja, da ima dobavitelj formalno možnost
prevalitve bremena DDV (ob soglasju kupca) le v primeru, ko sta
tako dobavitelj kot pridobitelj davčna zavezanca, ne pa tudi v
primeru, ko je kupec končni potrošnik in ni davčni zavezanec. Ker
iz dejanskih ugotovitev zadeve izhaja, da končna kupka ni davčna
zavezanka, je treba zaključiti, da revident po nacionalnem pravu ni
upravičen od končne kupke naknadno terjati in izterjati naknadno
naložen DDV. Tako se izkaže, da je v zadevi izpolnjen tudi zadnji
pogoj iz prej omenjene sodbe SEU in je treba zato v okoliščinah
tega primera določbo 36. člena ZDDV-1 razlagati tako, da zahteva
obdavčitev po preračunani stopnji.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>16. V povezavi s tem revizijsko
sodišče kot neutemeljene zavrača navedbe tožene stranke (str. 16
drugostopenjske davčne odločbe), da je izpodbijana obdavčitev
utemeljena tudi zato, ker je šlo v obravnavanem primeru za
izogibanje davčnih obveznosti, naložitev zneska DDV na znesek
plačila pa naj bi odvračala davčne zavezance od nepravilnosti,
kakršna je bila storjena tudi v obravnavanem primeru. Kot je v
sodbi Tulică in Plavoşin glede smiselno enakega ugovora navedlo SEU
bi takšno ukrepanje presegalo tisto, kar je nujno potrebno za
dosego tega cilja pravilnega pobiranja davka (42. točke
obrazložitve). Sankcioniranju davčnih zavezancev zaradi kršitve
davčne zakonodaje so namenjeni drugi, temu posebej namenjeni pravni
instrumenti, zato kaznovalni vidiki za samo odmero niso
relevantni.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>17. Glede na navedeno je Vrhovno
sodišče v delu, v katerem je ugotovilo kršitev materialnega prava
(prvi odstavek 36. člena ZDDV-1), na podlagi prvega odstavka 94.
člena ZUS-1 reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako,
da je tožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani akt odpravilo (na
podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in vrnilo zadevo
davčnemu organu prve stopnje v ponoven postopek (na podlagi
tretjega odstavka 64. člena ZUS-1). V tem bo moral davčni organ
glede na stališča, izražena v tej sodbi, od že ugotovljene davčne
osnove revidentu odmeriti DDV po preračunani stopnji.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>18. Ker je upravni spor s to
sodbo končan, je moralo Vrhovno sodišče odločiti tudi o stroških
tega postopka, katerih povrnitev je zahteval revident. Po drugem
odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v
upravnem sporu, ki je veljal v času vložitve tožbe, se stroški za
tožbo priznajo v višini 350 EUR. Stroški za revizijo se priznajo po
Zakonu o odvetniški tarifi, ki je veljal v času vložitve revizije,
in sicer 734 EUR po tarifni številki 3300 in 20 EUR po tarifni
številki 6002. Na navedene zneske se prizna tudi 22 % DDV, tako da
revidentovi skupni stroški znašajo 1.346,88 EUR. A ker je revident
v upravnem sporu uspel le deloma, saj je dosegel odpravo odločitve
glede odmere DDV v višini 11.160,00 EUR, ne pa tudi glede odmere
DMV v višini 4.602,00 EUR, kar pomeni, da je njegov uspeh 70,80 %,
je Vrhovno sodišče, na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP v
zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 toženi stranki naložilo
povrnitev tistega dela stroškov, ki odraža revidentov uspeh, to je
953,59 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
<div><br clear="all" />
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<div id="ftn1">
<p class="MsoFootnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ftnref1" name="_ftn1" title=""><span class=
"MsoFootnoteReference"><span style=
'font-family: "Arial","sans-serif"'><span class=
"MsoFootnoteReference"><span style=
'font-size: 10.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></span></a>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif"'>(1) To načelo izhaja
iz načela lojalnega sodelovanja, določenega v tretjem odstavku 4.
člena Pogodbe o Evropski uniji. Enako izhaja iz tretjega odstavka
3a. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da se pravni akti
in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere
Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, v Sloveniji
uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh
organizacij.</span></p>
</div>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV