PRAVICA DO ODBITKA DDV PRI PRIDOBITVI BLAGA NA OZEMLJU SLOVENIJE, PRI ČEMER BLAGO DEJANSKO NI BILO PRIDOBLJENO V SLOVENIJI TEMVEČ V DRUGI DRŽAVI ČLANICI (27.02.2019)


Šablona

 

Številka:      17/DS/2018

Datum:         07.06.2018

 

Vprašanje – opis problema

 

Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju SI), je kupil blago pri davčnem zavezancu, identificiranem za namene DDV in s sedežem na Hrvaškem (v nadaljevanju HR) ter ga takoj prodal kupcu, fizični osebi, ki ni davčni zavezanec, s stalnim prebivališčem na Madžarskem. Blago je HR odpeljal iz Hrvaške na Madžarsko, kjer se konča prevoz blaga.

 

Ostali podatki:

·      SI na Madžarskem nima pridobljene identifikacijske številke za namene DDV – SI ni dokazal, da je bila zadevna pridobitev blaga znotraj Unije predmet DDV v državi članici prihoda pošiljke ali prevoza blaga (na Madžarskem);

·      dogovorjena cena med HR-SI ter med SI-fizična oseba je skladno z INCOTERMS klavzulo »fco Madžarska«.

 

Vprašanje:

·      Kje (katero ozemlje) se šteje, da je kraj pridobitve blaga med HR in SI?

·      Ali ima SI pravico do odbitka DDV v Sloveniji, v kolikor izpolnjuje vse ostale pogoje za uveljavitev pravice do odbitka DDV?

 

Mnenje

 

SI je opravil pridobitev blaga znotraj Unije v Sloveniji, saj je za pridobljeno blago dobavitelju predložil slovensko identifikacijsko številko za namene DDV. Ker na ozemlju Madžarske ni izpolnil davčne obveznosti skladno s prvim odstavkom 23. člena ZDDV-1, se kraj opravljene transakcije določi na podlagi drugega odstavka 23. člena ZDDV-1.

 

SI nima pravice do odbitka DDV v Sloveniji.

 

Obrazložitev

 

a) Kraj pridobitev blaga

 

Osnovno pravilo glede opredelitve kraja pridobitve blaga znotraj Unije skladno s prvim odstavkom 23. člena ZDDV-1 določa, da se za kraj pridobitve blaga znotraj Unije šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se konča odpošiljanje ali prevoz osebi, ki ga je pridobila – v opisanem primeru se blago po končanem prevozu blaga nahaja na ozemlju Madžarske.

 

23. člen ZDDV-1

(kraj pridobitve blaga znotraj Unije)

(1) Za kraj pridobitve blaga znotraj Unije se šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se konča odpošiljanje ali prevoz osebi, ki ga je pridobila.

[…]

 

Drugi odstavek 23. člena ZDDV-1 nadalje določa, da se ne glede na osnovno pravilo šteje, da je kraj pridobitve blaga znotraj Unije na ozemlju države članice, ki je izdala identifikacijsko številko za DDV (Slovenija), pod katero oseba (SI), ki pridobiva blago, opravi to pridobitev in v namembni državi članici, kjer se blago nahaja po končanem prevozu oz. odpošiljanju blaga (Madžarska) in ni bila izpolnjena davčna obveznost v povezavi s pridobitvijo v tej namembni državi članici.

 

23. člen ZDDV-1

(kraj pridobitve blaga znotraj Unije)

[…]

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se šteje, da je kraj pridobitve blaga znotraj Unije na ozemlju države članice, ki je izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero oseba, ki pridobiva blago, opravi to pridobitev, razen če dokaže, da je bila pridobitev blaga predmet DDV v drugi državi članici v skladu s prvim odstavkom tega člena.

[…]

 

Kadar SI pri pridobitvi blaga predloži svojemu dobavitelju (v tem primeru HR) slovensko identifikacijsko številko za namene DDV, pri čemer namembna država članica ni Slovenija, in se kraj pridobitve blaga določi na podlagi drugega odstavka 23. člena ZDDV-1, se SI šteje za plačnika DDV v Sloveniji, kot to določa 5. točka prvega odstavka 76. člena ZDDV-1.

 

76. člen ZDDV-1

(osebe, ki morajo plačati DDV)

(1) DDV mora plačati:

[…]

5. vsaka oseba, ki opravi obdavčljivo pridobitev blaga znotraj Unije;

[…]

 

b) Pravica do odbitka DDV

 

V opisanem primeru se posledično postavlja vprašanje, ali je treba priznati pravico do takojšnjega odbitka DDV davčnemu zavezancu v primeru, v katerem je ta davčni zavezanec zavezan plačati DDV v državi članici identifikacije, če ni dokazal, da je bila zadevna pridobitev blaga znotraj Unije predmet DDV v državi članici prihoda pošiljke ali prevoza blaga?

 

62. in 63. člen ZDDV-1 urejata nastanek in obseg pravice do odbitka DDV, na podlagi katerih izhaja, da pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec ima tako pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati pri nabavah blaga (oziroma storitev), odbije DDV, če je to blago uporabil za namene transakcij, za katere lahko uveljavi pravico do odbitka DDV.

 

62. člen ZDDV-1

(nastanek pravice do odbitka DDV)

Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV.

 

63. člen ZDDV-1

(obseg pravice)

(1) Davčni zavezanec ima pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij, in sicer:

[…]

d) DDV, ki ga je dolžan plačati za transakcije, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Unije v skladu z 12. in 13. členom tega zakona;

[…]

 

Nadalje pa 67. člen ZDDV-1 določa, da mora davčni zavezanec za uveljavitev pravice do odbitka DDV v zvezi s pridobitvijo blaga znotraj Unije izpolnjevati formalnosti, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.

 

67. člen ZDDV-1

(uveljavljanje pravice do odbitka)

(1) Za uveljavljanje pravice do odbitka DDV mora davčni zavezanec izpolnjevati naslednje pogoje:

[…]

d) za odbitke v skladu s točko d) prvega odstavka 63. člena tega zakona, v zvezi s transakcijami, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Unije, mora izpolnjevati formalnosti, ki jih predpiše minister, pristojen za finance;

[…]

 

V opisanem primeru je jasno, da blago, ki je bilo obdavčeno iz naslova pridobitev znotraj Unije in ki velja kot pridobljeno v državi članici identifikacije – v Sloveniji, dejansko ni bilo pridobljeno v to državo članico. Vendar, ob upoštevanju »le« prej navedenih določil ZDDV-1 glede odbitka DDV bi lahko zmotno sklepali, da ima SI v opisanem primeru pravico do odbitka DDV, kot to opredeljujejo določila ZDDV-1.

 

Odgovor na navedeno vprašanje glede pravice do odbitka DDV nam daje sodba Sodišča EU, združeni zadevi C-536/08 in C-539/08 z dne 22.04.2010, X in Facet, vsebina sodbe PRAVICA DO ODBITKA VSTOPNEGA DDV – Prehodna ureditev za obdavčevanje trgovine med državami članicami – Kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti:

Predmet spora: Nizozemski davčni zavezanec je pod nizozemsko identifikacijsko številko za namene DDV kupoval blago od davčnih zavezancev v državah članicah, razen na Nizozemskem in v Španiji in ga prodajal kupcem s sedežem v Španiji, kamor je bilo blago s strani dobavitelja odposlano. Dobavitelji v računih, naslovljenih na podjetje X, niso zaračunavali DDV, ampak so se sklicevali na njegovo nizozemsko identifikacijsko številko za DDV.

Nitinizozemski davčni zavezanec niti kupci, katerim je nizozemski davčni zavezanec v namembni državi članici prodal blago, niso izpolnili davčne obveznosti v namembni državi članici (oziroma kupec ni predložil nizozemskemu davčnemu zavezancu identifikacijske številke za namene DDV namembne države članice/nizozemski davčni zavezanec ob prodaji blaga svojemu kupcu ni izpolnil rekapitulacijskega poročila). Nizozemski davčni zavezanec je tako v obračunih DDV plačal DDV od teh pridobitev ter uveljavil pravico do odbitka DDV.

Nizozemski davčni organ pa je menil, da pridobitve nizozemskega davčnega zavezanca znotraj Unije v opisanem primeru ne ustvarjajo pravice do odbitka DDV.

Razsodba Sodišča EU: Nizozemski davčni zavezanec za pridobljeno blago nima pravice do odbitka DDV na Nizozemskem.

 

V sodbi je Sodišče EU prav tako podalo obrazložitev, zakaj se takšnemu davčnemu zavezancu pravica do odbitka DDV ne prizna (citat):

»42   V takih okoliščinah teh transakcij ni mogoče šteti za okoliščine, na podlagi katerih lahko nastane „pravica do odbitka“ […]. Take pridobitve znotraj Skupnosti zato ne morejo imeti koristi od splošne ureditve odbitka, […].

[…]

44   Poleg tega bi dejstvo priznanja pravice do odbitka v takem primeru utegnilo oslabiti polni učinek drugega in tretjega pododstavka člena 28b(A)(2) Šeste direktive, ker za davčnega zavezanca, ki je bil v državi članici identifikacije upravičen do odbitka, ne bi več obstajala spodbuda, da dokaže, da je bila zadevna pridobitev blaga znotraj Skupnosti obdavčena v državi članici prihoda pošiljke ali prevoza blaga. Taka rešitev bi na koncu lahko ogrozila uporabo temeljnega pravila, da se pri pridobitvi znotraj Skupnosti šteje, da je kraj obdavčitve v državi članici prihoda pošiljke ali prevoza blaga, torej v državi članici končne potrošnje, kar je cilj prehodne ureditve.

 

Na podlagi določil ZDDV-1 lahko zaključimo, da je SI v opisanem primeru opravil pridobitev blaga znotraj Unije v Sloveniji, saj je za pridobljeno blago dobavitelju HR predložil slovensko identifikacijsko številko za namene DDV, na Madžarskem pa ni izpolnil davčne obveznosti – kraj opravljene transakcije se zato določi na podlagi drugega odstavka 23. člena ZDDV-1.

 

Kar zadeva pravice do odbitka DDV SI ob upoštevanju omenjene sodbe Sodišča EU ni upravičen do odbitka DDV za pridobitev blaga na ozemlju Slovenije. V kolikor bi SI naknadno izpolnil svojo davčno obveznost na ozemlju Madžarske, kjer se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, lahko zmanjša davčno osnovo v Sloveniji (glej tretji odstavek 23. člena ZDDV-1), na Madžarskem pa lahko uveljavi pravico do odbitka DDV skladno z določili madžarskega nacionalnega predpisa.

 

 

Veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) ter ostali predpisi v času izdaje strokovnega mnenja:

·       Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11-ZDDV-1D, 78/11-ZDDV-1E, 38/12-ZDDV-1F, 83/12-ZDDV-1G, 46/13-ZIPRS1314-A, 86/14-ZDDV-1H in 90/15-ZDDV-1I.

·       Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16 in 50/17.

 

Vaš komentar



Pošlji povezavo članka.
PRAVICA DO ODBITKA DDV PRI PRIDOBITVI BLAGA NA OZEMLJU SLOVENIJE, PRI ČEMER BLAGO DEJANSKO NI BILO PRIDOBLJENO V SLOVENIJI TEMVEČ V DRUGI DRŽAVI ČLANICI | Trije razlogi za DDVpoznavalec