www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

ODBITEK DDV – TRANSAKCIJE LIZINGA – BLAGO IN STORITVE ZA MEŠANO UPORABO – PRAVILO ZA DOLOČANJE ZNESKA DDV, KI GA JE TREBA ODBITI (20.08.2014)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 11 (filtered)" />
<title>Šablona</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="Section1">
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>EVROPSKA UNIJA</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>SODIŠČE EVROPSKE UNIJE</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Sodba Sodišča Evropske unije (četrti
senat) v zadevi: C-183/13</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Datum: 10.07.2014</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b><u><span style='font-size:12.0pt'>Zadeva: Banco
Mais</span></u></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><u><span style=
'font-size:12.0pt'>Predmet spora:</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point1" id=
"point1"><span style='font-size:12.0pt'>1</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 17
Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju
zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem
davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL,
posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1,
str. 23, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z
dne 10. aprila 1995, UL, posebna izdaja v slovenščini,
poglavje 9, zvezek 1, str. 274, v nadaljevanju:
Šesta direktiva).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point2" id=
"point2"><span style='font-size:12.0pt'>2</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Ta
predlog je bil vložen v sporu med Fazenda Pública (finančno
ministrstvo) in lizing družbo Banco Mais SA (v nadaljevanju: Banco
Mais) v zvezi s pravilom izračuna, ki se uporablja za določanje
pravice do odbitka davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV),
ki ga je treba plačati ali je bil plačan pri pridobitvi blaga in
storitev, ki se hkrati uporabijo za transakcije, pri katerih je
davek odbiten, in za transakcije, pri katerih davek ni odbiten (v
nadaljevanju: blago in storitve za mešano uporabo).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Pravni okvir</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Pravo Unije</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point3" id=
"point3"><span style='font-size:12.0pt'>3</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 17
Šeste direktive z naslovom „Nastanek in obseg pravice do odbitka“ v
odstavkih 2 in 5 določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„2.      Dokler se
blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčljivih
transakcij, je davčni zavezanec upravičen odbiti davek, ki ga je
dolžan plačati:  </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      [DDV], ki
ga je dolžan plačati ali ga je plačal [v državi] za blago ali
storitve, ki mu jih je dobavil ali mu jih bo dobavil drug davčni
zavezanec;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>5.      Za blago
in storitve, ki jih bo davčni zavezanec uporabil bodisi za
transakcije iz odstavkov 2 in 3, pri katerih je davek na
dodano vrednost odbiten, bodisi za transakcije, pri katerih davek
na dodano vrednost ni odbiten, je odbiten samo takšen delež [DDV],
ki se pripiše prvim transakcijam.  </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Ta delež se v skladu s členom 19 določi za
vse transakcije, ki jih opravlja davčni zavezanec.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Države članice pa lahko:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      dovolijo,
da davčni zavezanec določi delež za vsako področje svoje
dejavnosti, če vodi ločeno knjigovodstvo za vsako
področje;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(b)      zahtevajo,
da davčni zavezanec določi delež za vsako področje svoje dejavnosti
in za vsako področje vodi ločeno knjigovodstvo;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(c)      dovolijo
ali zahtevajo, da davčni zavezanec opravi odbitek na podlagi
uporabe vsega ali dela blaga in storitev;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(d)      dovolijo
ali zahtevajo, da davčni zavezanec v skladu s pravilom iz prvega
pododstavka opravi odbitek od vsega blaga in storitev, uporabljenih
za transakcije iz tega pododstavka;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(e)      določijo,
da kadar je [DDV], za katerega davčni zavezanec nima pravice do
odbitka, neznaten, da se šteje, kakor da ga ni.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point4" id=
"point4"><span style='font-size:12.0pt'>4</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 19(1)
Šeste direktive, naslovljen „Izračun odbitnega deleža“,
določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Odbitni delež po prvem pododstavku
člena 17(5) se določi z ulomkom, ki ima:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        v
števcu skupni znesek letnega prometa brez [DDV], ki se nanaša na
transakcije, pri katerih je davek na dodano vrednost odbiten po
členu 17(2) in (3),</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        
v imenovalcu skupni znesek letnega prometa brez [DDV], ki se nanaša
na transakcije, vključene v števcu, in transakcije, pri katerih
davek na dodano vrednost ni odbiten. Države članice lahko v
imenovalec vključijo tudi znesek subvencij, razen subvencij iz
člena 11A(1)(a).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Delež se določi na letni podlagi kot odstotek in
se zaokroži navzgor na število, ki ne sme presegati naslednjega
celega števila.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Portugalsko pravo</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point5" id=
"point5"><span style='font-size:12.0pt'>5</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 23
zakonika o davku na dodano vrednost (Código do Imposto sobre o
Valor Acrescentado) v različici, ki se je uporabljala za davčno
leto 2004 (v nadaljevanju: CIVA), določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Kadar
davčni zavezanec pri opravljanju svoje dejavnosti dobavlja blago
ali opravlja storitve, pri čemer pri nekaterih davek ni odbiten, se
davek, plačan za nakupe, odbije samo za delež, ki ustreza letnemu
prometu transakcij, pri katerih je davek odbiten.  </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Ne glede
na določbe prejšnjega odstavka lahko davčni zavezanec opravi
odbitek glede na dejansko uporabo vsega uporabljenega blaga in
storitev ali njihovega dela, če o tem predhodno obvesti generalno
direkcijo za davke, kar pa ne vpliva na pravico zadnje, da mu
naloži posebne pogoje ali da ta postopek konča, če je obdavčitev
znatno izkrivljena.  </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      Davčni
organ lahko od davčnega zavezanca zahteva, da ravna v skladu s
prejšnjim odstavkom:  </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>a)      kadar
davčni zavezanec opravlja različne gospodarske
dejavnosti;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>b)      kadar
uporaba postopka iz odstavka 1 vodi do znatnega izkrivljanja
obdavčitve.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>4.      Poseben
odbitni delež iz odstavka 1 je rezultat ulomka, ki ima v
števcu znesek letnega prometa – brez davka – od dobav blaga in
opravljenih storitev, pri katerih je davek odbiten na podlagi
členov 19 in 20(1), in v imenovalcu znesek letnega
prometa – brez davka – vseh transakcij, ki jih je davčni zavezanec
opravil, vključno z oproščenimi transakcijami ali tistimi, ki niso
predmet obdavčitve, kar so predvsem neobdavčene subvencije, ki niso
subvencije za opremo.  </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>5.      Vendar
izračun iz prejšnjega odstavka ne vključuje dobav osnovnih
sredstev, ki so se uporabljala v okviru dejavnosti podjetja, niti
transakcij z nepremičninami ali finančnih transakcij, ki so
dopolnilne glede na dejavnost, ki jo opravlja davčni
zavezanec.      </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Spor o glavni stvari in vprašanje za
predhodno odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point6" id=
"point6"><span style='font-size:12.0pt'>6</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Banco
Mais je banka, ki za avtomobilski sektor opravlja storitve lizinga
in druge finančne dejavnosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point7" id=
"point7"><span style='font-size:12.0pt'>7</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Iz
spisa, s katerim razpolaga Sodišče, izhaja, da Banco Mais v okviru
izvajanja teh dejavnosti opravlja transakcije, pri katerih je davek
odbiten, in transakcije, pri katerih davek ni odbiten. Pri tem
Banco Mais uporablja blago in storitve izključno za eno ali drugo
izmed teh kategorij transakcij ter blago in storitve za mešano
uporabo, za pridobitev katerih mora plačati DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point8" id=
"point8"><span style='font-size:12.0pt'>8</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Za
davčno leto 2004 je Banco Mais v celoti odbila DDV, ki je bil
plačan ob pridobitvi blaga in storitev, ki so se uporabili
izključno za izvedbo transakcij, ki dajejo pravico do odbitka, med
katerimi je tudi pridobitev avtomobilov za potrebe lizinga, ki ga
ta banka izvaja.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point9" id=
"point9"><span style='font-size:12.0pt'>9</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Glede
blaga in storitev za mešano uporabo je Banco Mais izračunala svoj
odbitni delež na podlagi ulomka, ki ima v števcu znesek plačil,
opravljenih ob finančnih transakcijah, ki dajejo pravico do
odbitka, tem pa je dodan znesek prometa, ki je nastal s
transakcijami lizinga, ki dajejo pravico do odbitka, in v
imenovalcu znesek plačil, prejetih za vse finančne transakcije, ki
jim je bil dodan znesek prometa, ki je nastal z vsemi transakcijami
lizinga. V praksi je lahko Banco Mais na podlagi te metode odbila
39 % DDV, ki bi moral biti plačan ali ki je bil plačan na to
blago in storitve.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point10" id=
"point10"><span style='font-size:12.0pt'>10</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Po davčnem
nadzoru leta 2007, ki se je nanašal na davčno leto 2004, je morala
Banco Mais v skladu z odločbo, ki jo je 7. februarja 2008
izdalo Fazenda Pública, plačati neplačane zneske DDV in
kompenzacijske obresti, ker je metoda, ki jo je ta družba uporabila
pri izračunu svoje pravice do odbitka, privedla k znatnemu
izkrivljanju izračuna zneska dolgovanega davka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point11" id=
"point11"><span style='font-size:12.0pt'>11</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V tej
odločbi se Fazenda Pública ni spraševalo o možnosti, ki jo ima
Banco Mais, da izračuna svoj odbitni delež za kreditne transakcije
razen lizinga, tako da bi v bistvu upoštevala del izplačanih
plačil, ki dajejo pravico do odbitka. Nasprotno, menilo je, da je
glede transakcij lizinga dejstvo, da je za merilo uporabilo del
prometa, ki je bil posledica transakcij, ki dajejo pravico do
odbitka, ne da bi iz tega prometa izključilo plačila obrokov
lizinga za nadomestilo stroškov pridobitve vozila, izkrivilo
izračun odbitnega deleža.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point12" id=
"point12"><span style='font-size:12.0pt'>12</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      S tožbo z
dne 6. maja 2008 je Banco Mais pri tribunal tributário de
Lisboa izpodbijala odločbo Fazenda Pública z dne 7. februarja
2008.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point13" id=
"point13"><span style='font-size:12.0pt'>13</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      To sodišče
je tožbi, ki jo je vložila Banco Mais, ugodilo z obrazložitvijo, da
je davčna uprava člen 23(4) CIVA razlagala <i>contra
legem</i>, saj je ta določba brez izjeme za dejavnosti lizinga
določala, da je treba delež, ki se uporabi za blago in storitve za
mešano uporabo, izračunati glede na del prometa transakcij, ki
dajejo pravico do odbitka. V skladu s to določbo bi Banco Mais
lahko upoštevala vse obroke lizinga, ki so jih plačali
kreditojemalci.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point14" id=
"point14"><span style='font-size:12.0pt'>14</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Fazenda
Pública se je pri predložitvenem sodišču pritožilo zoper
prvostopenjsko sodbo in v bistvu zatrjevalo, da se spor ne nanaša
na razlago člena 23(4) CIVA, ki pojasnjuje pravilo odbitka,
določeno v odstavku 1 tega člena, ampak na možnost, da uprava
od davčnega zavezanca zahteva, da določi obseg svoje pravice do
odbitka glede na uporabo zadevnega blaga in storitev, da bi tako
popravil znatno izkrivljanje obdavčitve. Z metodo, ki jo je
uporabila Banco Mais – ki je vključevala števec in imenovalec
ulomka, s katerim je navedena banka določila svoj odbitni delež –
naj bi namreč vsi obroki za lizing, ki so jih plačale stranke v
okviru svoje pogodbe o lizingu, privedli do tega izkrivljanja, ker
naj med drugim del obrokov lizinga, ki nadomešča pridobitev vozil,
ne bi odražal resničnega deleža izdatkov za blago in storitve za
mešano uporabo, ki bi se lahko pripisal obdavčenim
transakcijam.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point15" id=
"point15"><span style='font-size:12.0pt'>15</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah je Supremo Tribunal Administrativo prekinilo odločanje
in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to
vprašanje:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Ali je treba v okviru pogodbe o finančnem
najemu (lizingu), v skladu s katero stranka plačuje obroke, ki so
sestavljeni iz finančne amortizacije, obresti in drugih stroškov,
te plačane obroke v celoti vključiti v imenovalec odbitnega deleža
ali pa je treba upoštevati samo obresti, saj so te obresti plačilo
ali dobiček, ki ga banka ustvari s pogodbo o finančnem najemu
(lizingu)?“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Vprašanje za predhodno
odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point16" id=
"point16"><span style='font-size:12.0pt'>16</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz spisne
dokumentacije, s katero razpolaga Sodišče, izhaja, da se spor o
glavni stvari nanaša na zakonitost odločbe Fazenda Pública o
ponovnem izračunu pravice do odbitka, ki jo je imela Banco Mais za
blago in storitve za mešano uporabo v skladu z ureditvijo odbitka,
ki je bila določena v členu 23(2) CIVA.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point17" id=
"point17"><span style='font-size:12.0pt'>17</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ta zadnja
določba pa v povezavi s členom 23(3) CIVA določa, da se v
primeru znatnega izkrivljanja obdavčitve lahko od davčnega
zavezanca zahteva, da opravi odbitek DDV glede na dejansko uporabo
vsega uporabljenega blaga in storitev ali njihovega
dela.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point18" id=
"point18"><span style='font-size:12.0pt'>18</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ta določba
torej v bistvu povzema pravilo določitve pravice do odbitka, ki jo
določa člen 17(5), tretji pododstavek, točka (c), Šeste
direktive, ki odstopa od pravil iz členov 17(5), prvi
pododstavek, in 19(1) te direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point19" id=
"point19"><span style='font-size:12.0pt'>19</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato je
treba, kot je to potrdila portugalska vlada na obravnavi,
člen 23(2) CIVA obravnavati kot prenos člena 17(5),
tretji pododstavek, točka (c), Šeste direktive v nacionalno
zakonodajo zadevne države članice.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point20" id=
"point20"><span style='font-size:12.0pt'>20</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah je treba postavljeno vprašanje razumeti, kot da se v
bistvu nanaša na to, ali je člen 17(5), tretji pododstavek,
točka (c), Šeste direktive treba razlagati tako, da nasprotuje
temu, da država članica v okoliščinah, kot so te v glavni stvari,
naloži banki, ki med drugim opravlja dejavnosti lizinga, da v
števec in imenovalec ulomka, s katerim določa enak odbitni delež za
vse svoje blago in storitve za mešano uporabo, vključi le tisti
delež obrokov za lizing, ki jih plačajo stranke v okviru svojih
pogodb o lizingu, ki ustreza obrestim.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point21" id=
"point21"><span style='font-size:12.0pt'>21</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V skladu z
ustaljeno sodno prakso je treba pri razlagi določbe prava Unije
upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi sobesedilo in cilje, ki
jim sledi ureditev, katere del je (sodba SGAE, C-306/05,
EU:C:2006:764, točka 34).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point22" id=
"point22"><span style='font-size:12.0pt'>22</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V tem
primeru člen 17(5), tretji pododstavek, točka (c), Šeste
direktive določa, da države članice lahko dovolijo ali zahtevajo,
da davčni zavezanec opravi odbitek na podlagi uporabe vsega ali
dela blaga in storitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point23" id=
"point23"><span style='font-size:12.0pt'>23</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na
besedilo te določbe lahko država članica določi, da se pri ureditvi
odbitka upošteva posebna uporaba vsega zadevnega blaga in storitev
ali njihovega dela.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point24" id=
"point24"><span style='font-size:12.0pt'>24</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Če v Šesti
direktivi ni nobenega napotka glede pravil, ki se lahko v tem
primeru uporabijo, jih morajo določiti države članice (glej v tem
smislu sodbi Royal Bank of Scotland, C-488/07, EU:C:2008:750,
točka 25, in Crédit Lyonnais, C-388/11, EU:C:2013:541,
točka 31).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point25" id=
"point25"><span style='font-size:12.0pt'>25</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kot po eni
strani namreč jasno izhaja iz besedila členov 17(5) in 19(1)
Šeste direktive, se ta zadnja določba nanaša le na odbitni delež,
ki je določen v členu 17(5), prvi pododstavek, te direktive,
in tako določa podrobno pravilo izračuna le za primer, ki je
naveden v temu členu 17(5), prvi pododstavek (glej v tem
smislu sodbo Royal Bank of Scotland, EU:C:2008:750,
točka 22).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point26" id=
"point26"><span style='font-size:12.0pt'>26</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Po drugi
strani pa, čeprav člen 17(5), drugi pododstavek, Šeste
direktive določa, da se to pravilo za izračun uporablja za vse
blago in storitve za mešano uporabo davčnega zavezanca, se
člen 17(5), tretji pododstavek, ki vsebuje tudi določbo v
točki (c), začenja z izrazom „pa“, ki predpostavlja obstoj izjem od
tega pravila (sodba Royal Bank of Scotland, EU:C:2008:750,
točka 23).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point27" id=
"point27"><span style='font-size:12.0pt'>27</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar mora
vsaka država članica pri uresničevanju te možnosti iz
člena 17(5), tretji pododstavek, točka (c), Šeste direktive,
da določi izjemo od pravila izračuna, ki ga določa ta direktiva,
spoštovati cilj in sistematiko te direktive ter načela, na katerih
temelji skupni sistem DDV (sodbi BLC Baumarkt, C-511/10,
EU:C:2012:689, in Crédit Lyonnais, EU:C:2013:541,
točka 52).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point28" id=
"point28"><span style='font-size:12.0pt'>28</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem Sodišče opozarja, da je ureditev odbitkov namenjena temu, da
podjetnika v celoti razbremeni DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga
je plačal v okviru vseh svojih gospodarskih dejavnosti. Skupni
sistem DDV zato zagotavlja popolno nevtralnost glede obdavčenja
vseh gospodarskih dejavnosti, ne glede na njihov namen ali
rezultat, če so omenjene dejavnosti načeloma predmet DDV (sodba
Royal Bank of Scotland, EU:C:2008:750, točka 15).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point29" id=
"point29"><span style='font-size:12.0pt'>29</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sodišče je
presodilo tudi, da člen 17(5), tretji pododstavek, Šeste
direktive državam članicam omogoča, da upoštevajo specifične
značilnosti nekaterih dejavnosti davčnega zavezanca, da dosežejo
natančnejše rezultate pri določanju obsega pravice do odbitka (glej
v tem smislu sodbi Royal Bank of Scotland, EU:C:2008:750,
točka 24, in BLC Baumarkt, EU:C:2012:689,
točki 23 in 24).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point30" id=
"point30"><span style='font-size:12.0pt'>30</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz zgoraj
navedenega izhaja, da mora glede na, prvič, besedilo
člena 17(5), tretji pododstavek, točka (c), Šeste direktive,
drugič, sobesedilo te določbe, tretjič, načeli davčne nevtralnosti
in sorazmernosti in, četrtič, cilje člena 17(5), tretji
pododstavek, te direktive vsaka država članica pri uresničevanju
možnosti iz člena 17(5), tretji pododstavek, točka (c), Šeste
direktive skrbeti, da načini izračuna pravice do odbitka omogočajo,
da se kar najbolj natančno določi delež DDV za transakcije, ki
dajejo pravico do odbitka (glej v tem smislu sodbo BLC Baumarkt,
EU:C:2012:689, točka 23).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point31" id=
"point31"><span style='font-size:12.0pt'>31</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Načelo
nevtralnosti, ki je sestavni del skupnega sistema DDV, namreč
zahteva, da načini izračuna objektivno odražajo dejanski del
stroškov za pridobitev blaga in storitev za mešano uporabo, ki se
lahko pripiše transakcijam, ki dajejo pravico do odbitka (glej v
tem smislu sodbo Securenta, C-437/06, EU:C:2008:166,
točka 37).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point32" id=
"point32"><span style='font-size:12.0pt'>32</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato Šesta
direktiva ne nasprotuje temu, da države članice za določeno
transakcijo uporabijo drugo metodo razdelitve ali razdelitveni
ključ, kot je metoda na podlagi prometa, pod pogojem, da ta metoda
zagotavlja natančnejšo določitev odbitnega deleža vstopnega DDV kot
določitev, ki je rezultat uporabe metode na podlagi prometa (glej v
tem smislu sodbo BLC Baumarkt, EU:C:2012:689,
točka 24).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point33" id=
"point33"><span style='font-size:12.0pt'>33</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba navesti, da čeprav je lahko za to, da banka uresniči
transakcijo lizinga za avtomobilski sektor, kot je to v postopku v
glavni stvari, potrebna uporaba določenega blaga in storitev za
mešano uporabo, kot so zgradbe, poraba elektrike ali nekatere
medsektorske storitve, je ta uporaba predvsem posledica
financiranja in upravljanja pogodb, ki jih dajalec lizinga sklepa s
svojimi strankami, ne pa dajanja vozil na razpolago. Predložitveno
sodišče mora preveriti, ali gre v zadevi v glavni stvari za tak
primer.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point34" id=
"point34"><span style='font-size:12.0pt'>34</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah pa je izračun pravice do odbitka z uporabo metode na
podlagi prometa, pri kateri se upoštevajo obroki lizinga, ki jih
plačujejo stranke za nadomestilo uporabe vozil, zaradi česar se
določi odbitni delež vstopnega DDV, ki je manj natančen kot izračun
z uporabo metode, ki jo je uporabilo Fazenda Pública in ki temelji
le na obrokih lizinga, ki ustrezajo obrestim kot nadomestilo za
stroške financiranja in upravljanja pogodb dajalca lizinga, če ti
nalogi povzročita pretežni del uporabe blaga in storitev za mešano
uporabo z namenom uresničitve transakcij lizinga v avtomobilskem
sektorju.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point35" id=
"point35"><span style='font-size:12.0pt'>35</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na
zgornje ugotovitve je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da
je treba člen 17(5), tretji pododstavek, točka (c), Šeste
direktive razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da država članica
v okoliščinah, kot so te v glavni stvari, naloži banki, ki med
drugim opravlja dejavnosti lizinga, da v števec in imenovalec
ulomka, s katerim določa enak odbitni delež za vse svoje blago in
storitve za mešano uporabo, vključi le tisti delež obrokov za
lizing, ki jih plačajo stranke v okviru svojih pogodb o lizingu, ki
ustreza obrestim, če je ta uporaba tega blaga in storitev predvsem
posledica financiranja in upravljanja pogodb, ki jih dajalec
lizinga sklepa s svojimi strankami, ne pa posledica dajanja vozil
na razpolago, kar pa mora preveriti predložitveno
sodišče.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Stroški</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point36" id=
"point36"><span style='font-size:12.0pt'>36</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker je ta
postopek za stranki v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v
postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški
omenjenih strank, se ne povrnejo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:center'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat)
razsodilo:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Člen 17(5), tretji pododstavek, točka (c),
Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju
zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem
davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) je
treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da država članica v
okoliščinah, kot so te v glavni stvari, naloži banki, ki med drugim
opravlja dejavnosti lizinga, da v števec in imenovalec ulomka, s
katerim določa enak odbitni delež za vse svoje blago in storitve za
mešano uporabo, vključi le tisti delež obrokov za lizing, ki jih
plačajo stranke v okviru svojih pogodb o lizingu, ki ustreza
obrestim, če je ta uporaba tega blaga in storitev predvsem
posledica financiranja in upravljanja pogodb, ki jih dajalec
lizinga sklepa s svojimi strankami, ne pa posledica dajanja vozil
na razpolago, kar pa mora preveriti predložitveno
sodišče.</span></b></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV