www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

DOLOČITEV KRAJA OPRAVLJANJA STORITEV – Prejemnik storitve, identificiran za DDV v več državah članicah – Pošiljanje ali prevoz iz države članice, v kateri je bila storitev dejansko opravljena (26.08.2015)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>Šablona</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>EVROPSKA UNIJA</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>SODIŠČE EVROPSKE UNIJE</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Sodba Sodišča Evropske unije (osmi
senat) v zadevi: C-97/14</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Datum: 30.04.2015</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b><u><span style='font-size:12.0pt'>V zadevi: SMK
kft</span></u></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><u><span style=
'font-size:12.0pt'>Predmet spora:</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point1" id=
"point1"><span style='font-size:12.0pt'>1</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago
členov 52(c) in 55 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne
28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano
vrednost (UL L 347, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva o
DDV).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point2" id=
"point2"><span style='font-size:12.0pt'>2</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med družbo SMK kft s sedežem
na Madžarskem, ter Nemzeti Adó- és Vámhivatal Dél-alföldi
Regionális Adó Főigazgatósága (regionalni davčni urad v Dél
alföldiju, ki spada pod državno finančno in carinsko upravo, v
nadaljevanju: Főigazgatósága) in Nemzeti Adó- és Vámhivatal
(državna davčna in carinska uprava, v nadaljevanju: NAV) zaradi
odločbe, s katero je bilo družbi SMK kft naloženo plačilo davka na
dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) za leta od 2007 do 2009 in za
obdobje od januarja do marca 2010.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Pravni okvir</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Pravo Unije</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point3" id=
"point3"><span style='font-size:12.0pt'>3</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Čeprav
se del spora o glavni stvarni nanaša na obdobje od januarja do
marca 2010, za katero velja Direktiva o DDV, kakor je bila
spremenjena z Direktivo 2008/8/ES Sveta z dne 12. februarja
2008 (UL L 44, str. 11), je iz predloga za sprejetje
predhodne odločbe razvidno, da se predložitveno sodišče sprašuje le
glede razlage členov 52(c) in 55 Direktive o DDV v različici, ki je
veljala do 1. januarja 2010, torej pred spremembami z
Direktivo 2008/8.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point4" id=
"point4"><span style='font-size:12.0pt'>4</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 52
Direktive o DDV, ki je umeščen pod naslov V, v zvezi s krajem
obdavčljivih transakcij določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Kraj opravljanja naslednjih storitev je kraj,
kjer so storitve dejansko opravljene:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(c)      cenitve
ali delo na premičnini.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point5" id=
"point5"><span style='font-size:12.0pt'>5</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 55
te direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Z odstopanjem od člena 52(c) se šteje, da je
kraj opravljanja storitev, ki vključujejo cenitev ali delo na tej
premičnini, opravljenih za prejemnike, identificirane za DDV v
državi članici, ki ni tista, na ozemlju katere so te storitve
dejansko opravljene, na ozemlju države članice, ki je prejemniku
izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero je bila zanj
storitev opravljena..</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>To odstopanje iz prvega odstavka se uporablja
le, kadar se blago odpošlje ali odpelje iz države članice, v kateri
se bile storitve dejansko opravljene.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Madžarsko pravo</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point6" id=
"point6"><span style='font-size:12.0pt'>6</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen
15(4) zakona LXXIV iz leta 1992 o davku na dodano vrednost (az
általános forgalmi adóról szóló 1992. évi LXXIV. Törvény), kot je
veljal leta 2007 (v nadaljevanju: zakon o DDV), je
določal:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Za kraj opravljanja storitev se šteje kraj, v
katerem so bile dejansko opravljene [naslednje]
storitve:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(c)      (montaže,
popravila, vzdrževanja, prenove, predelave ali dokončanja
proizvodov (razen nepremičnin).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point7" id=
"point7"><span style='font-size:12.0pt'>7</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen
15/A od (12) do (14) navedenega zakona je določal:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„12.      Če je
prejemnik storitev iz člena 15(4)(c) in (d) davčni zavezanec, ki je
registriran v državi članici, ki ni država članica, v kateri se
bile storitve dejansko opravljene, se šteje za kraj opravljanja
storitev ozemlje države članice, v kateri je prejemnik storitev
registriran kot davčni zavezanec.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>13.      Odstavek
12 se ne uporabi, če se blago ne odpelje iz države članice, v
kateri se bile storitve dejansko opravljene.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>14.      Če se
kraj opravljanja storitev določi na podlagi ozemlja države članice,
v kateri je oseba ali organizacija, ki za svoj račun prejema
storitve, na katere se nanaša ta člen, registrirana kot davčni
zavezanec, in če je oseba ali organizacija, prejemnica storitev,
hkrati registrirana kot davčni zavezanec v več državah članicah, se
za kraj opravljanja storitev šteje država članica, v kateri je
davčni organ izdal davčno identifikacijsko številko, ki se
uporablja za prejemanje storitev, na katere se nanaša ta člen.
Davčni zavezanec mora to storitev prejeti pod davčno
identifikacijsko številko, ki jo je izdala država članica, v kateri
opravlja dejavnost, za katero ga je treba obdavčiti, in za katero
je bila storitev opravljena.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point8" id=
"point8"><span style='font-size:12.0pt'>8</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen
42(1) zakona CXXVII o splošnem davku na promet, ki velja od
1. januarja 2008 (v nadaljevanju: novi zakon o DDV),
določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Kraj, v katerem so bile dejansko opravljene
storitve, se šteje za kraj opravljanja storitev, kadar gre
za:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(d)      dela,
opravljena na blagu (razen na nepremičninah).“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point9" id=
"point9"><span style='font-size:12.0pt'>9</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen
45(1) in (2) novega zakona o DDV določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Ne glede
na člen 42, če je prejemnik storitev iz člena 42(1)(c) in (d)
davčni zavezanec, registriran v državi članici Skupnosti, ki ni
država članica, v kateri so bile storitve dejansko opravljene, se
za kraj opravljanja storitev šteje država članica Skupnosti, v
kateri je prejemnik za te namene registriran kot davčni
zavezanec.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Prvi
odstavek se uporabi, če je blago, ki je predmet storitev iz člena
42(1)(c) in (d), poslano ali odpeljano iz države članice Skupnosti,
v kateri so bile storitve dejansko opravljene.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Spor o glavni stvari in vprašanja za
predhodno odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point10" id=
"point10"><span style='font-size:12.0pt'>10</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kakor je
razvidno iz predložitvene odločbe, je družba SMK kft, članica
skupine družb SMK, zavezanka za DDV na Madžarskem in ima zato
davčno identifikacijsko številko te države. V tej skupini družb je
tudi družba SMK UK Ltd s sedežem v Združenem kraljestvu, ki je bila
do 30. julija 2007 kot zavezanka prijavljena tako v Združenem
kraljestvu kot na Madžarskem in je imela britansko in madžarsko
identifikacijsko številko za DDV. Družba SMK Europe NV (v
nadaljevanju: SMK Europe), ki ima sedež v Belgiji in je na
Madžarskem vpisana v register splošnega davka na promet, je prav
tako članica navedene skupine in je zadolžena za trženje proizvodov
te skupine v Evropi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point11" id=
"point11"><span style='font-size:12.0pt'>11</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba SMK
kft je od marca 2006 po naročilu in na račun družbe SMK UK Ltd
opravljala podizvajalske storitve. Zadnjenavedena družba je
dobavila surovine in dele, potrebne za sestavljanje končnih
proizvodov, in sicer naprav za daljinsko upravljanje električnih
aparatov. Stroji, instalacije in proizvodna sredstva so bili last
družbe SMK UK Ltd. Družba SMK kft ni imela svojih zalog surovin ali
končnih proizvodov in je izključno sestavljala te naprave za
daljinsko upravljanje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point12" id=
"point12"><span style='font-size:12.0pt'>12</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Končni
proizvodi so po njihovi sestavi ostali v prostorih družbe SMK kft,
prejemnica storitev, družba SMK UK Ltd, pa jih je prodajala družbi
SMK Europe, ki jih je nato preprodala kupcem s sedežem v drugi
državi članici ali v tretji državi. Družba SMK UK Ltd je družbo SMK
kft zadolžila za dostavo teh produktov kupcem. Račune, ki so bili
izdani pri teh prodajah in ki so veljali kot tovorne listine, je
sestavila družba SMK UK Ltd na ime kupca končnih proizvodov, in
sicer družbe SMK Europe, vendar pa so bili končni proizvodi poslani
neposredno končnim kupcem v Evropsko unijo ali tretjo državo, ki
jim je družba SMK Europe preprodala navedene proizvode. V vseh
primerih so končni proizvodi zapustili madžarsko ozemlje in niso
bili nikoli pripeljani v Združeno kraljestvo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point13" id=
"point13"><span style='font-size:12.0pt'>13</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba SMK
kft je kot protidajatev za opravljene storitve družbi SMK UK Ltd
zaračunavala ceno za izdelovanje končnih proizvodov brez davka, z
navedbo „zunaj ozemeljskega področja uporabe DDV“. Na računu je
navedla britansko identifikacijsko številko za DDV družbe SMK UK
Ltd.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point14" id=
"point14"><span style='font-size:12.0pt'>14</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Služba za
nadzor nad davčnimi zavezanci lokalnega davčnega urada v Békésu
državne finančne in carinske uprave (v nadaljevanju: prvostopenjski
davčni organ) je izvedel nadzor nad obračuni DDV družbe SMK kft za
obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2007.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point15" id=
"point15"><span style='font-size:12.0pt'>15</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na podlagi
tega nadzora je prvostopenjski davčni organ ugotovil, da je bil
kraj opravljanja zadevnih podizvajalskih storitev v kraju, v
katerem so bile te storitve dejansko opravljene, in sicer na
Madžarskem. Natančneje, presodil je, da družba SMK kft ni dokazala,
da so bili končni proizvodi poslani izven Madžarske in da zato
Združenega kraljestva ni bilo mogoče šteti za kraj opravljanja
storitev. Zato je ta davčni organ ugotovil obstoj davčnega dolga v
znesku 27.712.000 madžarskih forintov (HUF) in družbi SMK kft
naložil njegovo plačilo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point16" id=
"point16"><span style='font-size:12.0pt'>16</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba SMK
kft je izpodbijala odločbo prvostopenjskega davčnega organa pred
Főigazgatósága s trditvijo, da so bili pogoji, predpisani s členom
15/A(12) in (13) zakona o DDV izpolnjeni, zato so se lahko
podizvajalske storitve zaračunale brez DDV, in sicer kot pravni
posli, izvedeni zunaj teritorialnega področja uporabe tega zakona.
Trdila je, da ni bilo nobene obveznosti prevoza končnih proizvodov
v državo članico prejemnica storitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point17" id=
"point17"><span style='font-size:12.0pt'>17</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Főigazgatósága
je z odločbo z dne 10. decembra 2012 kot drugostopenjski
davčni organ potrdil odločbo prvostopenjskega davčnega organa.
Ugotovil je, da je družba SMK UK Ltd končne proizvode prodala
družbi SMK Europe pred njihovim prevozom, ko so bili ti še na
madžarskem ozemlju. Presodil je, da je bil prevoz teh proizvodov v
teh okoliščinah posledica njihove prodaje in ne opravljanja
podizvajalskih storitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point18" id=
"point18"><span style='font-size:12.0pt'>18</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
je prvostopenjski davčni organ za leti 2008 in 2009 ter obdobje od
januarja do marca 2010 opravil nadzor nad obračunom DDV in davka od
dohodkov pravnih oseb. Družba SMK kft je tudi v tem obdobju za
družbo SMK UK Ltd opravljala podizvajalske storitve, za katere ni
obračunala DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point19" id=
"point19"><span style='font-size:12.0pt'>19</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Generalni
direktor Főigazgatósága je po ponovni preveritvi tega nadzora v
breme tožeče stranke ugotovil davčni dolg v znesku 107.616.000 HUF
in ji naložil plačilo globe za davčni prekršek v višini 21.523.000
HUF ter zamudne obresti v višini 38.208.000 HUF. Ugotovil je,
da je bil v skladu s členoma 42(1), od ( b) do (d) in 45 novega
zakona o DDV kraj opravljanja podizvajalskih storitev, ki jih je ta
družba opravila v zgorajnavedenem obdobju, na
Madžarskem.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point20" id=
"point20"><span style='font-size:12.0pt'>20</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba SMK
kft je izpodbijala odločbo prvostopenjskega davčnega organa pred
NAV, ki je z odločbo z dne 8. januarja 2013 potrdila odločbo s
tem, da je ugotovila, da je bil za kraj opravljanja podizvajalskih
storitev na Madžarskem.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point21" id=
"point21"><span style='font-size:12.0pt'>21</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba SMK
kft je zoper odločbo Főigazgatósága z dne 10. decembra 2012 in
odločbo NAV z dne 8. januarja 2013 pred predložitvenim
sodiščem vložila upravno pritožbo. Prvič, v zvezi z odločbo
Főigazgatósága družba SMK kft med drugim trdi, da člen 55 Direktive
o DDV za določitev kraja opravljanja storitev, katerih predmet so
dela na premičninah, ne zahteva, da so te premičnine dostavljene v
državo članico prejemnika storitev. Ta družba meni, da zadošča, da
se je te premičnine izvozilo ali poslalo iz države članice, v
kateri so bile dokončno obdelane.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point22" id=
"point22"><span style='font-size:12.0pt'>22</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba SMK
kft poudarja, da so – po tem, ko je opravila storitve – končni
proizvodi, prodani kupcem, ki niso bili iz Madžarske, zapustili
madžarsko ozemlje. Okoliščina, da je bila prejemnica storitev, in
sicer družba SMK UK Ltd, leta 2007 prav tako vpisana v madžarski
register DDV, naj ne bi pomenila, da je storitve prejemala pod
svojo madžarsko identifikacijsko številko za DDV, saj je bila njena
glavna dejavnost povezana s podjetjem, ki se je nahajalo v drugi
državi članici. Družba SMK kft meni, da je člen 15/A(14) zakona o
DDV v nasprotju z Direktivo o DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point23" id=
"point23"><span style='font-size:12.0pt'>23</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Főigazgatósága
trdi, da je družba SMK UK Ltd opravljene storitve morala upoštevati
pod madžarsko identifikacijsko številko za DDV družbe SMK UK Ltd,
ker so bili končni proizvodi, ki so nastali po delu, ki ga je
opravila družba SMK kft, prodani na Madžarskem. Iz tega po njegovem
mnenju sledi, da je bilo znano, da je bil kraj opravljanja storitev
na ozemlju te države članice in da zato te storitve ne morejo biti
izvzete iz teritorialnega dometa zakona o DDV. Prevoz končnih
proizvodov naj na to ne bi imel nikakršnega vpliva, saj je bila
družba SMK kft po tem, ko je opravila storitve, zavezana za
DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point24" id=
"point24"><span style='font-size:12.0pt'>24</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Drugič, v
zvezi z odločbo NAV z dne 8. januarja 2013 družba SMK kft
meni, da obveznost obračuna DDV iz Direktive o DDV izhaja le, če se
jo napačno razlaga. Po njenem mnenju mora prejemnik storitev
odločiti, kdo nosi davčno obveznost. Nazadnje, zavrnitev davčne
oprostitve v nasprotju z načelom teritorialnosti in nevtralnosti
DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point25" id=
"point25"><span style='font-size:12.0pt'>25</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      NAV trdi, da
je treba za uporabo izjeme, določene v členu 55 Direktive o DDV,
preveriti, ali je prejemnik podizvajalskih storitev imel oziroma bi
moral imeti na Madžarskem identifikacijsko številko za DDV. V zvezi
s tem poudarja, da končni proizvodi, ki jih je sestavila družba SMK
kft, niso bili odposlani v drugo državo članico, na ozemlju katere
je sedež družbe SMK UK Ltd, ampak so bili prodani, ko so bili še na
Madžarskem, zato je treba to državo članico šteti za kraj, v
katerem je družba SMK UK Ltd izvedla prodajo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point26" id=
"point26"><span style='font-size:12.0pt'>26</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah je Gyulai Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno
in delovno sodišče v Gyulaju) prekinilo postopek in Sodišču
postavilo ta vprašanja za predhodno odločanje:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Ali je
treba člen 55 Direktive o DDV, kot je veljala do 1. januarja 2010,
razlagati tako, da se ta določba nanaša le na davčne zavezance kot
prejemnike storitev, ki so oziroma bi za DDV morali biti
prijavljeni v državi članici, v kateri so te storitve dejansko
opravljene?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Če je
odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali se za določitev kraja
opravljanja storitev uporablja izključno člen 52 Direktive o
DDV?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      Če je
odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je treba člen 55 Direktive o
DDV, kot je veljala do 1. januarja 2010, razlagati tako, da o tem,
pod katero davčno identifikacijsko številko bo davčni zavezanec
prejel storitev, kadar ima ali bi kot prejemnik storitve, ki je
predmet pogodbe, moral imeti identifikacijsko številko za DDV v več
kot eni državi članici, odloči izključno navedeni davčni zavezanec
(tudi v primeru, da se šteje, da ima davčni zavezanec kot prejemnik
storitve sedež v državi članici, v kateri so te storitve dejansko
opravljene, vendar ima identifikacijsko številko za DDV tudi v
drugi državi članici)?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>4.      Če je
odgovor na tretje vprašanje, da ima prejemnik storitve neomejeno
pravico do izbire, ali je treba člen 55 Direktive o DDV razlagati
tako, da:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–      je mogoče
šteti, da se je do 31. decembra 2009 storitev opravljala pod
identifikacijsko številko za DDV, ki jo je izbral prejemnik
navedene storitve, če je zadnjenavedeni davčni zavezanec prijavljen
(ima sedež) tudi v drugi državi članici, in se blago pošlje ali
odpelje iz države članice, kjer so bile te storitve dejansko
opravljene;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–      ali to, da
je prejemnik storitev davčni zavezanec s sedežem v drugi državi
članici, vendar končne proizvode s tem, da jih odpošlje ali odpelje
iz države članice, v kateri so bile te storitve opravljene, dobavi
posredniku, ki blago nato proda v tretjo državo članico Skupnosti,
ne da bi prejemnik podizvajalskih storitev blago najprej poslal
nazaj na svoj sedež, vpliva na določitev kraja opravljanja
storitev?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>5.      Če
prejemnik storitve nima neomejene pravice do izbire, ali na uporabo
člena 55 Direktive o DDV, kot je veljala do 1. januarja 2010,
vpliva:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–      okoliščina,
da prejemnik storitev obdelave blaga dobavi ustrezne surovine in
jih da na voljo osebi, ki izvede obdelavo;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–      okoliščina,
iz katere države članice in pod katero davčno identifikacijsko
številko davčni zavezanec kot prejemnik storitve dobavi končne
proizvode, ki so rezultat navedene obdelave;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–      okoliščina
– tako kot v postopku v glavni stvari – da se je blago po njegovi
obdelavi, čeprav je ostalo v državi, v kateri je bilo obdelano,
večkrat prodalo v okviru verige transakcij, nato pa iz te države
odpeljalo neposredno do končnega kupca proizvoda?“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Vprašanja za predhodno
odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point27" id=
"point27"><span style='font-size:12.0pt'>27</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Najprej je
treba spomniti, da mora Sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso v
okviru postopka sodelovanja z nacionalnimi sodišči, kakor je
določen v členu 267 PDEU, predložitvenemu sodišču dati koristen
odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča. S tega
vidika lahko Sodišče po potrebi preoblikuje vprašanja, ki so mu
bila predložena (glej sodbo Douane Advies Bureau Rietveld,
C-541/13, EU:C:2014:2270, točka 18 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point28" id=
"point28"><span style='font-size:12.0pt'>28</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je iz predložitvene odločbe razvidno, da gre v zadevi v glavni
stvari za vprašanje določitve – za namene DDV – kraja, v katerem je
tožeča stranka iz postopka v glavni stvari na Madžarskem opravila
podizvajalske storitve po naročilu in na račun družbe SMK UK Ltd,
ki ima sedež v Združenem kraljestvu in ki je lastnica proizvodov,
na katere se nanašajo te storitve. Iz elementov, predloženih
Sodišču, izhaja tudi, da je šlo pri zadevnih storitvah za
sestavljanje naprav za daljinsko upravljanje družbe SMK UK Ltd, ki
ga je opravila tožeča stranka iz postopka v glavni stvari. Po
njihovi sestavi so zadevni končni proizvodi ostali na Madžarskem.
Družba SMK UK Ltd jih je nato prodala družbi SMK Europe, ki jih je
preprodala kupcem s sedežem v drugi državi članici ali v tretji
državi. Tako so bili končni proizvodi šele po njihovi preprodaji
odpeljani oziroma odposlani iz Madžarske.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point29" id=
"point29"><span style='font-size:12.0pt'>29</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ugotoviti je
treba tudi, da predložitveno sodišče loči med obdobjem, v katerem
je bil prejemnik storitev identificiran za DDV tako na Madžarskem
kot v Združenem kraljestvu, in obdobjem, v katerem identifikacijske
številke za DDV na Madžarskem ni več imel.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point30" id=
"point30"><span style='font-size:12.0pt'>30</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na podlagi
navedenega je treba pet vprašanj za predhodno odločanje, ki jih je
treba obravnavati skupaj, razumeti, kot da se v bistvu nanašajo na
vprašanje, ali je treba člen 55 Direktive o DDV v različici, ki je
veljala do 1. januarja 2010, razlagati tako, da se uporabi v takih
okoliščinah, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, v katerih
je bil prejemnik storitev identificiran za DDV hkrati v državi
članici, v kateri so bile storitve dejansko opravljene, in v drugi
državi članici, nato pa le v tej drugi državi članici, in v katerih
premičnine, na katere so se nanašale te storitve, niso bile
odposlane oziroma odpeljane iz države članice, v kateri so bile te
storitve dejansko opravljene, po tem, ko so bile te storitve
opravljene, ampak po preprodaji teh premičnin.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point31" id=
"point31"><span style='font-size:12.0pt'>31</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V Direktivi
o DDV, s katero je bila nadomeščena Šesta direktiva 77/388/EGS
Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav
članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost:
enotna osnova za odmero (UL, posebna izdaja v slovenščini,
poglavje 9, zvezek 1, str. 23) (v nadaljevanju:
Šesta direktiva) je pod naslovom V obravnavan kraj obdavčljivih
transakcij. V poglavju 3 pod tem naslovom je obravnavan kraj
opravljanja storitev, v oddelku 1 in 2 tega poglavja pa sta
določena splošno pravilo za določitev kraja opravljanja storitev
ter posebne določbe za posebne vrste storitev. Tako kot člen 9 (2)
in (3) Šeste direktive, členi od 44 do 59 Direktive o DDV vsebujejo
pravila, ki določajo kraj, ki je davčno upoštevna navezna
okoliščina (glej sodbo Welmory, C-605/12, EU:C:2014:2298,
točki 37 in 38).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point32" id=
"point32"><span style='font-size:12.0pt'>32</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V skladu z
ustaljeno sodno prakso Sodišča je cilj določb, ki določajo kraj, ki
je davčno upoštevna navezna okoliščina za opravljanje storitev,
izogibanje, prvič, sporom glede pristojnosti, ki lahko pripeljejo
do dvojnega obdavčevanja, in drugič, neobdavčenju prihodkov (sodba
Welmory, C-605/12, EU:C:2014:2298, točka 42 in navedena sodna
praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point33" id=
"point33"><span style='font-size:12.0pt'>33</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tako
določba, kot je člen 55 Direktive o DDV, določa kraj davčno
upoštevne navezne okoliščine za storitev in razmejuje pristojnosti
držav članic. V ta namen se s to določbo uvaja razumna razdelitev
posamičnih področij uporabe nacionalnih zakonodaj na področju DDV s
tem, da se enotno določi navezna okoliščina za določitev kraja
opravljanja storitev (glej v tem smislu sodbo Welmory, C-605/12,
EU:C:2014:2298, točki 50 in 51).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point34" id=
"point34"><span style='font-size:12.0pt'>34</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Spomniti je
treba, da je splošno pravilo za določitev kraja, ki je davčno
upoštevna navezna okoliščina za storitve, katerih predmet so dela
na premičninah, določeno v členu 52(c) Direktive o DDV in v skladu
s katerim je kraj takih storitev kraj, v katerem so storitve
dejansko opravljene.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point35" id=
"point35"><span style='font-size:12.0pt'>35</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 55
Direktive o DDV določa, da se z odstopanjem od člena 52(b) šteje,
da je kraj opravljanja zgorajnavedenih storitev, opravljenih za
prejemnike, identificirane za DDV v državi članici, ki ni tista, na
ozemlju katere so te storitve dejansko opravljene, na ozemlju
države članice, ki je prejemniku izdala identifikacijsko številko
za DDV, pod katero je bila zanj storitev opravljena. To odstopanje
se uporablja le, kadar se blago odpošlje ali odpelje iz države
članice, v kateri se bile storitve dejansko opravljene.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point36" id=
"point36"><span style='font-size:12.0pt'>36</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tako, kot
izhaja iz besedila člena 55 Direktive o DDV, se odstopanje,
določeno v tem zadnjenavedenem členu, uporabi, kadar sta izpolnjena
oba kumulativna pogoja Prvič, prejemnik storitev mora biti
„identificiran za DDV“ v državi članici, ki ni tista, na ozemlju
katere so te storitve dejansko opravljene, in drugič, blago mora
biti odposlano ali odpeljano iz države članice, v kateri se bile
storitve dejansko opravljene.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point37" id=
"point37"><span style='font-size:12.0pt'>37</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker mora
določitev kraja opravljanja storitve temeljiti zgolj na dejstvih,
ki se nanašajo na zadevno obdavčljivo transakcijo, je treba drugi
pogoj iz člena 55 Direktive o DDV za uporabo v njemu določenega
odstopanja presojati le na podlagi teh dejstev in ne na podlagi
morebitnih naknadnih transakcij.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point38" id=
"point38"><span style='font-size:12.0pt'>38</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato mora
biti za to, da se lahko uporabi člen 55 Direktive o DDV, prevoz
oziroma odprema premičnin opravljena v okviru transakcije, ki se
nanaša na delo na teh premičninah, in to pred morebitno izvedbo
druge transakcije, ki se nanaša na te premičnine in ki je predmet
DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point39" id=
"point39"><span style='font-size:12.0pt'>39</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V
obravnavanem primeru, kakor je razvidno iz spisa, ki je bil
predložen Sodišču in kot je bilo navedeno v točki 28 te sodbe, so
končni proizvodi po njihovi sestavi ostali na Madžarskem in so bili
iz te države članice odpeljani šele po prodaji in preprodaji teh
proizvodov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point40" id=
"point40"><span style='font-size:12.0pt'>40</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz tega
sledi, da v okviru zadevnega opravljanja storitev blago ni bilo
odpeljano ali odposlano iz države članice, v kateri so bile te
storitve dejansko opravljene. Pogoj v zvezi s prevozom ali odpremo
blaga, določen v členu 55 Direktive o DDV, tako ni bil izpolnjen.
Zato je treba kraj, ki je davčno upoštevna navezna okoliščina,
določiti na podlagi člena 52(c), v skladu s katerim je ta kraj v
tisti državi članici, v kateri so bile storitve dejansko
opravljene, v tem primeru je to Madžarska.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point41" id=
"point41"><span style='font-size:12.0pt'>41</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
je treba v zvezi s prvim pogojem, določenim za uporabo člena 55
Direktive o DDV, ugotoviti, da okoliščina, da je bil prejemnik
zadevnih storitev v obdobju opravljanja teh storitev identificiran
za DDV tako na Madžarskem kot v Združenem kraljestvu, nato pa le v
zadnjenavedeni državi članici, nima nikakršnega vpliva na rešitev
spora o glavni stvari, o katerem odloča predložitveno sodišče, saj
v okviru opravljanja storitev blago ni bilo odpeljano ali odposlano
iz Madžarske.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point42" id=
"point42"><span style='font-size:12.0pt'>42</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na podlagi
navedenega je treba na vprašanja za predhodno odločanje odgovoriti,
da je treba člen 55 Direktive o DDV v različici, ki je veljala pred
1. januarjem 2010, razlagati tako, da se v takih okoliščinah,
kakršne so te iz postopka v glavni stvari, v katerih je bil
prejemnik storitev za DDV identificiran tako v državi članici, v
kateri so bile storitve dejansko opravljene, kot v drugi državi
članici, nato pa le v tej drugi državi članici, in v katerih
premičnine, na katere so se nanašale te storitve, niso bile
odposlane ali odpeljane iz države članice, v kateri so bile
storitve dejansko opravljene, po tem, ko so bile te storitve
opravljene, ampak šele po nadaljnji prodaji teh premičnin, ne
uporabi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Stroški</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point43" id=
"point43"><span style='font-size:12.0pt'>43</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker je ta
postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v
postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih
strank, se ne povrnejo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:center'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat)
razsodilo:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Člen 55 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28.
novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost v
različici, ki je veljala do 1. januarja 2010 je treba razlagati
tako, da se v takih okoliščinah, kakršne so te iz postopka v glavni
stvari, v katerih ne uporabi, bil prejemnik storitev za DDV
identificiran tako v državi članici, v kateri so bile storitve
dejansko opravljene, kot v drugi državi članici, nato pa le v tej
drugi državi članici, in v katerih premičnine, na katere so se
nanašale te storitve, niso bile odposlane ali odpeljane iz države
članice, v kateri so bile storitve dejansko opravljene, po tem, ko
so bile te storitve opravljene, ampak šele po nadaljnji prodaji teh
premičnin, ne uporabi.</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV