www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

DOLOČITEV KRAJA DOBAVE BLAGA – DOBAVITELJ, KI IMA SEDEŽ V DRUGI DRŽAVI KOT PREJEMNIK – PREDELAVA BLAGA V DRŽAVI ČLANICI, V KATERI IMA SEDEŽ PREJEMNIK (23.12.2014)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 11 (filtered)" />
<title>Šablona</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="Section1">
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>EVROPSKA UNIJA</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>SODIŠČE EVROPSKE UNIJE</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Sodba Sodišča Evropske unije (drugi
senat) v zadevi: C-446/13</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Datum: 02.10.2014</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b><u><span style='font-size:12.0pt'>Zadeva: Fonderie
2A</span></u></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0in;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><u><span style=
'font-size:12.0pt'>Predmet spora:</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point1" id=
"point1"><span style='font-size:12.0pt'>1</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago določb Šeste
direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje
držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano
vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja
v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila
spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. aprila 1995 (UL,
posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 274, v
nadaljevanju: Šesta direktiva).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point2" id=
"point2"><span style='font-size:12.0pt'>2</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Fonderie 2A s
statutarnim sedežem v Italiji in ministre de l’Économie et des
Finances (minister za gospodarstvo in finance) zaradi zavrnitve
vračila davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) navedeni
družbi, ki ga je plačala v Franciji leta 2001 za dela, ki so bila
opravljena v tej državi članici.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Pravni okvir</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Pravo Unije</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> Šesta direktiva</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point3" id=
"point3"><span style='font-size:12.0pt'>3</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Šesta
direktiva je bila s 1. januarjem 2007 razveljavljena in
nadomeščena z Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne
28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano
vrednost (UL L 347, str. 1). Vendar so glede na to,
da je bil DDV v postopku v glavni stvari plačan leta 2001,
upoštevne določbe Šeste direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point4" id=
"point4"><span style='font-size:12.0pt'>4</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen
2 Šeste direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Predmet [DDV] je naslednje:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>1.      dobava
blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak,
opravi na ozemlju države za plačilo;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point5" id=
"point5"><span style='font-size:12.0pt'>5</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        V
členu 5(1) navedene direktive je pojem „dobava blaga“
opredeljen tako:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„,Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do
razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point6" id=
"point6"><span style='font-size:12.0pt'>6</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen
8 Šeste direktive, na podlagi katerega se določi kraj obdavčljivih
transakcij, v točki (a) odstavka 1 določa, da se, kadar blago
odpošlje ali prevaža dobavitelj ali prejemnik blaga ali tretja
oseba, za kraj dobave šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne
odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point7" id=
"point7"><span style='font-size:12.0pt'>7</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen
28a Šeste direktive, ki ureja področje uporabe prehodne ureditve
obdavčitve trgovine med državami članicami, določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Predmet
[DDV] so tudi:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      pridobitve
blaga znotraj Skupnosti, ki jih za plačilo na ozemlju države opravi
davčni zavezanec, ki deluje kot tak ali pravna oseba, ki ni davčni
zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec, ki deluje kot tak
[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      ,Pridobitev
blaga znotraj Skupnosti‘ pomeni pridobitev lastninske pravice na
premičninah, ki jih osebi, ki je blago pridobila, odpošlje ali
odpelje prodajalec ali druga oseba v njegovem imenu ali oseba, ki
je blago pridobila, v drugo državo članico, kot je država, iz
katere je blago odposlano ali odpeljano.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>5.      Za dobavo
blaga opravljeno za plačilo se šteje naslednje:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(b)      prenos
blaga, ki ga opravi davčni zavezanec iz svojega podjetja v drugo
državo članico.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Šteje se, da je bil opravljen prenos blaga v
drugo državo članico: vsaka premičnina, ki jo odpošlje ali odpelje
davčni zavezanec ali druga oseba v njegovem imenu z ozemlja,
opredeljenega v členu 3, vendar znotraj Skupnosti, za potrebe
svojega podjetja, razen za katero od naslednjih
transakcij:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        opravljanje
storitve za davčnega zavezanca in vključujoč delo, ki se na tem
blagu dejansko opravi na ozemlju države članice, v kateri se
odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če se blago po izdelavi vrne
temu davčnemu zavezancu v državo članico, iz katere je bilo prvotno
odposlano ali odpeljano;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>6.      Pridobitev
blaga znotraj Skupnosti[,] opravljena za plačilo[,] vključuje
blago, ki ga davčni zavezanec rabi za svoje podjetje, ki ga
odpošlje ali odpelje ta davčni zavezanec ali druga oseba v njegovem
imenu iz druge države članice[,] na ozemlju [katere] je bilo blago
izdelano, črpano, predelano, kupljeno, pridobljeno, kot je
opredeljeno v odstavku 1, ali ga je davčni zavezanec uvozil v
okviru opravljanja dejavnosti v to drugo državo članico.“
 </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point8" id=
"point8"><span style='font-size:12.0pt'>8</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen 28f
te direktive, naslovljen „Pravica do odbitka“ določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Odstavki
2, 3 in 4 člena 17 se nadomestijo z naslednjim:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>,2.      Dokler se
blago in storitve uporablja za namene njegovih obdavčljivih
transakcij, je davčni zavezanec upravičen, da odbije od davka, ki
ga je dolžan plačati:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      [DDV],ki
ga je dolžan ali ga je plačal na ozemlju države za blago ali
storitve, ki mu jih je, ali mu jih bo opravil drug davčni
zavezanec;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      Države
članice vsakemu davčnemu zavezancu tudi odobrijo pravico do odbitka
ali [DDV] iz odstavka 2, če se blago in storitve uporabljajo
za:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      transakcije
v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi iz člena 4(2), opravljen[e] v
drugi državi [,v zvezi s katerimi bi imel pravico do odbitka DDV],
če bi bile opravljene na ozemlju države;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>4.      [DDV] iz
odstavka 3 se vrne:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        davčnim
zavezancem, ki nimajo sedeža na ozemlju države, imajo pa sedež v
drugi državi članici, v skladu s podrobnimi izvedbenimi pravili iz
[Osme direktive Sveta z dne 6. decembra 1979 o uskladitvi zakonov
držav članic o prometnih davkih – postopki za vračilo davka na
dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju
države (79/1072/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9,
zvezek 1, str. 79; v nadaljevanju: Osma direktiva)]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]‘</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> Osma direktiva</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point9" id=
"point9"><span style='font-size:12.0pt'>9</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen
1 Osme direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Za namene te direktive pomeni ,davčni
zavezanec, ki nima sedeža na ozemlju države‘ osebo, navedeno v
členu 4(1) [Šeste direktive], ki v obdobju, navedenem v prvem in
drugem stavku prvega pododstavka člena 7(1), v tej državi ni imela
niti sedeža svoje gospodarske dejavnosti, niti stalne poslovne
enote, iz katere se opravljajo poslovne transakcije; niti ni imela,
če tak sedež ali poslovna enota ne obstajata, svojega stalnega ali
običajnega bivališča in ki v tem istem obdobju ni opravila prometa
blaga oz. storitev, za katerega se šteje, da je bil opravljen v tej
državi […]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point10" id=
"point10"><span style='font-size:12.0pt'>10</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 2 te
direktive določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Vsaka država članica pod spodaj navedenimi
pogoji vrne davčnemu zavezancu, ki nima sedeža na ozemlju države,
ima pa sedež v drugi državi članici, vsakršen [DDV], zaračunan za
storitve ali za premičnine, ki so mu jih dobavili drugi davčni
zavezanci na ozemlju države, ali zaračunan ob uvozu blaga v državo,
v kolikor se to blago oz. storitve uporabljajo za namene transakcij
iz člena 17(3)(a) in (b) [Šeste direktive] in za opravljanje
storitev iz člena 1(b).“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Francosko pravo</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point11" id=
"point11"><span style='font-size:12.0pt'>11</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 256
splošnega davčnega zakonika v različici, ki se uporablja za
dejansko stanje v sporu o glavni stvari (v nadaljevanju: CGI)
določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„I.      Predmet
[DDV] je dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki
deluje kot tak, opravi za plačilo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>II.      1. Dobava
blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja s premičnino kot
lastnik.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point12" id=
"point12"><span style='font-size:12.0pt'>12</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 258 CGI
določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Šteje se, da je kraj dobave premičnin v
Franciji, če je blago v Franciji:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      ko se
začne odpošiljanje ali prevoz blaga s strani prodajalca, prejemnika
ali druge osebe za njihov račun prejemniku;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(b)      ob
namestitvi ali sestavi s strani prodajalca ali za njegov
račun;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(c)      če se
blago ne odpošilja ali prevaža, ko je dano na voljo
prejemniku;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point13" id=
"point13"><span style='font-size:12.0pt'>13</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      S členom 271
CGI in 242-0 M Priloge II k CGI se izvajata člena 1 in 2 Osme
direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Spor o glavni stvari in vprašanje za
predhodno odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point14" id=
"point14"><span style='font-size:12.0pt'>14</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tožeča
stranka iz postopka v glavni stvari je leta 2001 v Italiji
proizvedla kovinske dele, ki jih je prodala družbi Atral s
statutarnim sedežem v Franciji.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point15" id=
"point15"><span style='font-size:12.0pt'>15</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tožeča
stranka iz postopka v glavni stvari je te dele, preden so bili
poslani družbi Atral, za svoj račun odposlala francoski družbi
Saunier Plumaz, da bi ta na njih opravila končna dela, in sicer
barvanje, in jih nato odposlala neposredno končnemu
prejemniku.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point16" id=
"point16"><span style='font-size:12.0pt'>16</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Prodajna
cena navedenih delov, ki jo je družba Fonderie 2A zaračunala družbi
Atra, je vključevala navedena končna dela. Družbi Fonderie 2A je ta
končna dela zaračunal izvajalec storitev, torej družba
Saunier-Plumaz, v znesku, ki je vključeval tudi DDV na ta
dela.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point17" id=
"point17"><span style='font-size:12.0pt'>17</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba
Fonderie 2A je na podlagi nacionalnih določb, s katerimi se izvaja
Osma direktiva, od francoske davčne uprave zahtevala vračilo DDV,
ki ga je plačala za to storitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point18" id=
"point18"><span style='font-size:12.0pt'>18</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ta zahteva
je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da je bil v skladu z
nacionalnimi določbami, s katerimi se izvaja Šesta direktiva, kraj
dobave blaga v Franciji.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point19" id=
"point19"><span style='font-size:12.0pt'>19</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba
Fonderie 2A je zato zoper to zavrnitev vložila tožbo pri tribunal
administratif de Paris (upravno sodišče v Parizu), ki je s sodbo z
dne 3. julija 2008 tožbo zavrnilo. Ker je bila s sodbo z
dne 21. oktobra 2010 zavrnjena tudi pritožba, vložena pri cour
administrative d’appel de Paris (pritožbeno upravno sodišče v
Parizu), je tožeča stranka iz postopka v glavni stvari vložila
kasacijsko pritožbo pri Conseil d'État.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point20" id=
"point20"><span style='font-size:12.0pt'>20</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tožeča
stranka iz postopka v glavni stvari v okviru pritožbe trdi, da je
cour administrative d’appel de Paris kršilo določbe CGI, sprejete
zaradi prenosa Šeste direktive v francosko pravo. Meni, da je iz
Italije opravila dobavo znotraj Skupnosti, in da v Franciji ni
opravila obdavčljive transakcije. Zato bi moral DDV za to dobavo
znotraj Skupnosti plačati prejemnik.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point21" id=
"point21"><span style='font-size:12.0pt'>21</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah je Conseil d’État prekinilo odločanje in Sodišču v
predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Ali je treba določbe Šeste direktive, na
podlagi katerih je mogoče opredeliti kraj dobave znotraj Skupnosti,
razumeti tako, da gre v primeru, v katerem je blago, ki ga družba
dobavi stranki v drugi državi Evropske unije, potem ko je za račun
prodajalca predelano v poslovni enoti druge družbe v državi
stranke, za dobavo med državo prodajalca in državo končnega
prejemnika, ali pa gre za dobavo znotraj države končnega
prejemnika, s kraja predelave?“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Vprašanje za predhodno
odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Uvodne ugotovitve</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point22" id=
"point22"><span style='font-size:12.0pt'>22</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz razlage
člena 1 v povezavi s členom 2 Osme direktive je razvidno, da je
dobavitelj blaga, ki je v položaju tožeče stranke iz postopka v
glavni stvari, upravičen do vračila DDV, zaračunanega za to blago,
ki ga je plačal izvajalcu storitev s sedežem v drugi državi
članici, zgolj, če ta dobavitelj ni opravil nobenega prometa blaga
ali storitev, za katerega se šteje, da je bil opravljen v tej
državi članici. Če je namreč dobavitelj, ki je v položaju tožeče
stranke iz postopka v glavni stvari, dobavil blago v to isto državo
članico, načelo nevtralnosti DDV ne zahteva vračila DDV, plačanega
izvajalcu storitev, saj ima navedeni dobavitelj, če so storitve, ki
jih je opravil izvajalec, uporabljene za potrebe obdavčljivih
transakcij tega dobavitelja, pravico do odbitka DDV v skladu s
členom 17(2)(a) Šeste direktive v različici, ki izhaja iz člena
28f(1) navedene direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point23" id=
"point23"><span style='font-size:12.0pt'>23</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče želi torej ugotoviti, ali se dobava blaga, ki jo
dobavitelj, ki je v položaju tožeče stranke iz postopka v glavni
stvari, opravi za prejemnika s sedežem v drugi državi članici,
šteje za dobavo v tej drugi državi članici, kadar navedeni
dobavitelj končna dela zaupa izvajalcu storitev s sedežem v tej
državi članici, preden navedeno blago odpošlje navedenemu
prejemniku.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point24" id=
"point24"><span style='font-size:12.0pt'>24</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Čeprav se
postavljeno vprašanje na splošno nanaša na določbe Šeste direktive,
na podlagi katerih je mogoče opredeliti kraj dobave znotraj
Skupnosti, je treba ugotoviti, da je povezano z razlago člena
8(1)(a) te direktive. Iz ustaljene sodne prakse je razvidno, da ta
določba, na podlagi katere je mogoče določiti kraj dobave blaga, ne
razlikuje med dobavami „znotraj Skupnosti“ in „notranjimi“ dobavami
(glej sodbo EMAG Handel Eder, C-245/04, EU:C:2006:232,
točka 46).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point25" id=
"point25"><span style='font-size:12.0pt'>25</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato je
treba, kot je generalna pravobranilka ugotovila v točki 52 sklepnih
predlogov, kraj dobave blaga, ki zajema prodajo kovinskih delov iz
postopka v glavni stvari družbi Atral s strani družbe Fonderie 2A,
določiti na podlagi navedenega člena 8(1)(a), pri čemer izvedba
„prenosa“ ali „rabe“ v smislu člena 28a(5)(b) in (6) Šeste
direktive v zvezi s tem ni upoštevna, tako da razlaga teh
zadnjenavedenih določb za odgovor na postavljeno vprašanje ni
potrebna.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point26" id=
"point26"><span style='font-size:12.0pt'>26</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah je treba ugotoviti, da predložitveno sodišče v bistvu
sprašuje, ali je treba člen 8(1)(a) Šeste direktive razlagati tako,
da je treba šteti, da je kraj dobave blaga, ki ga družba s sedežem
v državi članici proda pridobitelju s sedežem v drugi državi
članici in na katerem je proizvajalec prek izvajalca storitev s
sedežem v tej drugi državi članici organiziral končna dela, preden
je to blago prek navedenega izvajalca storitev odposlal prejemniku,
v državi članici, v kateri ima sedež dobavitelj, ali, nasprotno, v
državi članici, v kateri ima sedež pridobitelj.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Odgovor Sodišča</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point27" id=
"point27"><span style='font-size:12.0pt'>27</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Prvič, v
zvezi s tem se je treba navezati na besedilo člena 8(1)(a) Šeste
direktive, na podlagi katerega se za kraj dobave šteje „kraj, kjer
se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga
prejemniku“. Vendar na podlagi dobesedne razlage te določbe ni
mogoče ugotoviti, da je kraj dobave, kot je ta, opravljena med
tožečo stranko iz postopka v glavni stvari in pridobiteljem, v
državi članici, v kateri ima sedež dobavitelj. Zadevno blago je
bilo namreč najprej odposlano izvajalcu storitev, ki je imel sedež
v drugi državi članici in ki je to blago po tem, ko je opravil
končna dela, odposlal pridobitelju s sedežem v tej zadnjenavedeni
državi članici. Blago, ki je bilo edino predmet pogodbe, sklenjene
med dobaviteljem in prejemnikom, torej končno blago, je bilo, „ko
se [je] zač[elo] odpošiljanje ali prevoz […] prejemniku“ v smislu
člena 8(1)(a) Šeste direktive, v državi članici, v kateri ima sedež
prejemnik.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point28" id=
"point28"><span style='font-size:12.0pt'>28</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Drugič, ta
dobesedna razlaga je podprta s splošno sistematiko navedene
določbe. Kraj „dobave blaga“ v smislu člena 5(1) Šeste direktive,
torej kraj prenosa pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik, je
namreč treba določiti na podlagi pravil, določenih v členu 8(1)
Šeste direktive. Vendar dobavitelj blaga, ki je v položaju tožeče
stranke iz postopka v glavni stvari, s tem, da blago odpošlje
izvajalcu storitev, da ta opravi končna dela, ne prenese na
pridobitelja pravice, da z blagom razpolaga kot lastnik. Tako
odpošiljanje se izvede izključno zato, da je zadevno blago v skladu
s pogodbenimi obveznostmi dobavitelja in da se nato lahko izvede
odpošiljanje prejemniku.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point29" id=
"point29"><span style='font-size:12.0pt'>29</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba ponovno opozoriti, da člen 8(1)(a) Šeste direktive
zahteva obstoj zadostne časovne in stvarne povezave med dobavo
zadevnega blaga in njegovim odpošiljanjem ter neprekinjen potek
transakcije (glej sodbo X, C-84/09, EU:C:2010:693,
točka 33).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point30" id=
"point30"><span style='font-size:12.0pt'>30</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar taka
povezava in neprekinjenost ne obstajata, če je odpošiljanje blaga
dobavitelja izvajalcu storitev, preden je odposlano prejemniku,
namenjeno predelavi blaga, da bo ustrezalo pogodbenim zavezam med
dobaviteljem in prejemnikom. V teh okoliščinah se za kraj dobave v
smislu člena 8(1)(a) Šeste direktive šteje kraj, kjer je blago, ki
ustreza pogodbenim zavezam med strankama.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point31" id=
"point31"><span style='font-size:12.0pt'>31</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Nazadnje,
taka razlaga je v skladu s ciljem določb Šeste direktive, ki se
nanašajo na določitev kraja obdavčljivih transakcij in katerih
namen je izogibanje dvojnega obdavčevanja in neobdavčenja navedenih
transakcij (glej v tem smislu v zvezi s členom 9 Šeste
direktive sodbo ADV Allround, C-218/10, EU:C:2012:35, točka 27
in navedena sodna praksa). Kot je generalna pravobranilka poudarila
v točki 42 sklepnih predlogov, taka razlaga namreč omogoča jasno
določitev kraja dobave blaga, na podlagi katerega se ugotovi država
članica, ki pobere DDV za to transakcijo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point32" id=
"point32"><span style='font-size:12.0pt'>32</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V teh
okoliščinah je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je
treba člen 8(1)(a) Šeste direktive razlagati tako, da je treba
šteti, da je kraj dobave blaga, ki ga družba s sedežem v državi
članici proda pridobitelju s sedežem v drugi državi članici in na
katerem proizvajalec prek izvajalca storitev s sedežem v tej drugi
državi članici opravi končna dela, da bi to blago pripravil za
dobavo, preden ga prek navedenega izvajalca storitev odpošlje
prejemniku, v državi članici, v kateri ima sedež
pridobitelj.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Stroški</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point33" id=
"point33"><span style='font-size:12.0pt'>33</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker je ta
postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v
postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški
omenjenih strank, se ne povrnejo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:center'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat)
razsodilo:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Člen 8(1)(a) Šeste direktive Sveta z dne 17.
maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih
– Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero
(77/388/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z
dne 10. aprila 1995, je treba razlagati tako, da je treba šteti, da
je kraj dobave blaga, ki ga družba s sedežem v državi članici proda
pridobitelju s sedežem v drugi državi članici in na katerem
proizvajalec prek izvajalca storitev s sedežem v tej drugi državi
članici opravi končna dela, da bi to blago pripravil za dobavo,
preden ga prek navedenega izvajalca storitev odpošlje prejemniku, v
državi članici, v kateri ima sedež pridobitelj.</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV