www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

DOLŽNOST RAVNANJA Z RAZUMNO SKRBNOSTJO NA PODROČJU DDV – Objektivne okoliščine, ki kažejo na goljufijo (02.09.2015)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>REPUBLIKA SLOVENIJA</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>REPUBLIKA
SLOVENIJA</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>VRHOVNO
SODIŠČE</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style=
'font-family:"Arial","sans-serif";color:black'> </span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Sodba
VS, številka: X Ips 328/2013 (veza <a href=
"http://www.ddvpoznavalec.si/prikaziSodbo/84/2999/clanek.html"
target="_top">sodba UprS, št. I U 1542/2012</a>)</span></p>
<p style='margin:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align:justify'>
<span style='font-family:"Arial","sans-serif";color:black'>Datum:
08.06.2015</span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style='text-align:justify'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>JEDRO:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>V obravnavanem primeru je za
presojo skrbnosti ključno, da sta revidentka in izdajateljica
računov v medsebojni pogodbi že sami določili, da bo izdajateljica
računov revidentki pred pričetkom del predložila listine v zvezi s
svojim poslovanje in delavci, kar izkazuje način delovanje v smislu
skrbnega gospodarstvenika, vendar teh listin revidentka v tem
postopku ni predložila in ni navedla zakaj jih od izdajateljice
računov ni zahtevala. Ta opustitev pa predstavlja objektivne
okoliščine, ki kažejo na to, da je revidentka vedela ali bi morala
vedeti za zlorabo sistema DDV izdajateljice računov. Revidentka
tudi ni navedla razumnih razlogov, zakaj od izdajateljice računov
teh podatkov tudi ni zahtevala.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Sodišče prve stopnje je pravilno
kot objektivne okoliščine, ki kažejo na to, da revidentka v
obravnavanem primeru ni ravnala s skrbnostjo dobrega
gospodarstvenika, štelo tudi to, da k osnovnim pogodbam niso bili
sklenjeni aneksi, da izdajateljica računov ni izdala obračunov, da
revidentka od izdajateljice računov ni zahtevala dokumentacije, ki
spremlja te vrste del in je zanje revidentka tudi odgovorna svojemu
naročniku.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>I. Revizija se
zavrne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>II. Tožeča stranka trpi sama
svoje stroške revizijskega postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Predmet spora:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>1. Z izpodbijano sodbo je
sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o
upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke
(v nadaljevanju revidentka) zoper odločbo Republike Slovenije,
Ministrstva za finance, Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana,
št. DT 0610-1316/2010-8 (0803-68) z dne 11. 10. 2010, s katero je
davčni organ v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora davka na
dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) za obdobje od 1. 1. 2008 do
31. 12. 2008 ter od 1. 1. 2009 do 30. 6. 2009 revidentki dodatno
odmeril DDV od osnove 512.878,00 EUR po stopnji 20 %, v višini
102.575,60 EUR in pripadajoče obresti v višini 8.133,34 EUR (točka
I izreka); določil 30 dnevni rok plačila, po poteku katerega se
bodo zaračunavale zamudne obresti in začel postopek davčne izvršbe;
zahtevo za povrnitev stroškov postopka kot neutemeljeno zavrnil in
odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (točki II in III
izreka). Upravni organ druge stopnje je pritožbo zoper izpodbijano
odločbo zavrnil kot neutemeljeno z odločbo, št.
DT-499-16-308/2010-5 z dne 23. 11. 2012.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>2. Sodišče prve stopnje je v
obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrdilo odločitvi in deloma
razlogom davčnih organov, opredelilo pa se je tudi do tožbenih
navedb. Revidentki utemeljeno ni bila priznana pravica do odbitka
vstopnega DDV na podlagi spornih računov, ki jih je izdal
neplačujoči gospodarski subjekt, saj je tudi po presoji sodišča
prve stopnje vedela oziroma bi morala vedeti, da so transakcije, na
podlagi katerih je uveljavljala odbitek vstopnega DDV, povezane z
zlorabo sistema DDV, saj na to kažejo objektivne okoliščine.
Navedlo je še, da okoliščine, ki se nanašajo na družbo, ki je
izdala račune, za presojo revidentkinega vedenja o zlorabi sistema
DDV niso relevantne in da samo dejstvo, da revidentka ni uspela
dokazati, da so bile storitve po spornih računih opravljene prav s
strani izdajatelja računa, ni razlog za zavrnitev pravice do
odbitka DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>3. Zoper sodbo sodišča prve
stopnje vlaga revidentka revizijo in se glede njene dovoljenosti
sklicuje na 1. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja
revizijski razlog bistvenih kršitev določb postopka in napačne
uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji
ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni, oziroma reviziji
ugodi, izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne zadevo v novo
sojenje sodišču prve stopnje. Zahteva povračilo stroškov postopka.
V reviziji navaja, da je bilo materialno pravo napačno uporabljeno,
ker objektivne okoliščine, iz katerih bi lahko vedela, da gre za
zlorabo sistema DDV, niso podane. Obrazložitev izpodbijane sodbe je
pomanjkljiva, ni logična in nima zaključka o tem, zakaj naj bi
revidentka vedela za zlorabo sistema DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>4. Tožena stranka v odgovoru na
revizijo predlaga njeno zavrnitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'text-align:center;text-autospace:none'><b><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>IZREK SODBE IN
OBRAZLOŽITEV</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>5. Revizija ni
utemeljena.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>6. Revizija je dovoljena na
podlagi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ta določa, da je
revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega
upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločalo
meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke
izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Vrednost
izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta znaša 102.575,60 EUR,
torej presega 20.000,00 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>7. Revizija je izredno pravno
sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen
ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži
le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz
drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne
uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer
se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi
pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizijsko
sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo
izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni
dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen
ZUS-1). V tem okviru je revizijsko sodišče v obravnavani zadevi
tudi opravilo revizijski preizkus.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>8. Iz dejanskega stanja zadeve,
ugotovljenega v upravnem postopku in povzetega v izpodbijani sodbi,
na katerega je Vrhovno sodišče vezano, izhaja, da je revidentka
odbijala vstopni DDV na podlagi več (15) računov, v skupni
vrednosti 615.453,60 EUR, ki jih ji je izdala družba A., d. o. o. V
vseh primerih gre za gradbene izvajalske storitve na objektih
(Maximarket, Rotonda, Hotel Palace Portorož, Trg Ljubljana, Grajski
Dvor, Verovškova 3), kot je polaganje kamna (tlaki, fasada,
stopnice, stene), izvedba del na objektu (montaža, demontaža) in
podobno, ki naj bi jih A., d. o. o., kot podizvajalka opravljala za
revidentko, ta pa se jih je zavezala opraviti svojim naročnikom. Po
navedbah direktorja revidentke so v letu 2008 in 2009 poslovali le
s podizvajalcem A., d. o. o., v stik s podjetjem pa je prišel tako,
da je poznal določeno osebo, ki je delala za to podjetje, kot
prokurist. Direktorja in 3 do 4 delavce te družbe pozna le na
videz. Razlog za poslovno sodelovanje s tem podizvajalcem je bil
pomanjkanje lastnih delavcev za izvedbo naročenih del. Storitve so
bile dejansko izvedene, revidentka pa je te storitve uporabila za
namene svojih obdavčenih transakcij. Z družbo A., d. o. o., je
revidentka sklenila dve letni pogodbi z enako vsebino (za leto 2008
in 2009) za izvajanje kamnoseških del, imela je le račune te družbe
za opravljene storitve, druge dokumentacije pa ne.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>9. Za družbo A., d. o. o., je
upravni organ prve stopnje ugotovil, da je „neplačujoči gospodarski
subjekt“ oziroma „missing trader“. Na naslovu sedeža družbe ni bilo
označbe firme družbe, ni imela poštnega predalčnika, ne poslovnih
prostorov, v inšpiciranem obdobju ni vodila poslovnih knjig in tudi
ne davčnih evidenc, o izdanih računih za izvedena dela ter o
zaposlenih direktor in prokurist nista vedela povedati nič,
odgovorna oseba te družbe je „slamnati direktor“. DDV-ja,
izkazanega na računih, ni nikoli plačala v proračun. Ni imela
kadrovskih in materialnih pogojev za izvajanje storitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>10. V revizijskem postopku
ostaja sporno, ali je bil revidentki utemeljeno zavrnjen odbitek
vstopnega DDV na podlagi obravnavanih 15 računov, ki ji jih je
izdala družba A., d. o. o.. Sodišče prve stopnje je soglašalo z
odločitvijo davčnega organa, da revidentki pravica do odbitka DDV
po obravnavanih računih ne gre, pri tem pa je kot nosilni razlog
navedlo, da je revidentka vedela oziroma bi morala vedeti, da
sodeluje pri goljufivih transakcijah družbe A., d. o. o., katerih
namen je pridobitev davčnih ugodnosti, revidentka pa temu
nasprotuje, ker da takrat pojem dobrega gospodarstvenika ni bil
definiran in ni mogla vedeti, kaj vse mora storiti, da bo
upravičena do odbijanja vstopnega DDV. Objektivne okoliščine, iz
katerih naj bi vedela, da gre za zlorabo sistema DDV, niso podane,
saj sama ni bila dolžna voditi dokumentacije, ampak bi jo moral
podizvajalec, s prokuristom je komunicirala po mobilnem telefonu,
delo izvajalca je preverila kvalitativno in kvantitativno, pri tem
pa zanjo ni bilo pomembno, kdo je dela dejansko izvajal.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>11. Po ustaljeni upravnosodni
praksi Vrhovnega sodišča (npr. zadeve X Ips 352/2011, X Ips
432/2011, X Ips 150/2012, X Ips 211/2013), ki upošteva tudi prakso
Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju SEU) sme davčni zavezanec v
skladu z ZDDV-1 praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti
odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so
kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na
dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima
davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga
ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre
za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec
ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se
sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo
oziroma zlorabo sistema DDV, ki jo je storil izdajatelj računa ali
drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi (subjektivni
element). Breme dokazovanja, da je davčni zavezanec vedel oziroma
bi moral vedeti, da je določena transakcija povezana z goljufijo
oziroma zlorabo sistema DDV, je na strani davčnega
organa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>12. Odločitev prvostopenjskega
sodišča, kot že navedeno, temelji na (ne)izpolnjevanju zadnjega –
četrtega od pogojev iz prejšnje točke te obrazložitve, revidentka
pa temu nasprotuje in navaja, da je tudi z družbo A., d. o. o,
poslovala s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in da objektivne
okoliščine, ki naj bi kazale na obstoj subjektivnega elementa, niso
podane oziroma izkazane na stopnji verjetnosti. Torej je
izpolnjevanje četrtega pogoja iz prejšnje točke te obrazložitve v
reviziji še vedno sporno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>13. Ker je zavrnitev pravice do
odbitka DDV izjema od temeljnega načela, da se DDV odbija, ukrepi,
ki se zahtevajo od davčnih zavezancev, ne smejo preseči tistega,
kar je nujno potrebno za preprečevanje davčnih utaj. Pri presoji
védenja o goljufivi transakciji oziroma o zlorabi sistema DDV je
treba upoštevati tako raven dejanskega védenja davčnega zavezanca
kot tudi ukrepe, ki jih je sprejel zato, da bi se pred sklenitvijo
posla, iz katerega izvira pravica do odbitka DDV, prepričal, da
transakcija ni povezana z zlorabo ali goljufijo sistema DDV. Davčni
zavezanec mora ob upoštevanju načela sorazmernosti sprejeti vse
možne razumne ukrepe, da poveča svoje védenje o morebitni goljufiji
ali zlorabi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Ti ukrepi so zlasti preveritev
DDV številke, preverjanje strank in dobaviteljev izdajatelja
računa, tudi v javnih bazah kot je AJPES, preverjanje bonitetne
ocene, pregled pri bankah in kreditnih institucijah, preveritev
finančnega stanja, preveritev telefonskih številk in naslova,
preveritev prostorov ter praviloma (odvisno od okoliščin
posameznega primera) tudi kontakt s predstavniki izdajatelja
računa. Če osnovne preveritve dajo indice, da gre za goljufijo, se
od davčnega zavezanca pričakujejo še nadaljnje
preveritve.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>14. Od davčnega zavezanca se
torej pričakuje, da je pošten, pa tudi, da če je treba, sprejme
nekatere previdnostne ukrepe, da se prepriča o pravilnosti
izvedenih transakcij. Torej ima dolžnost ravnanja z razumno
skrbnostjo (kot dober gospodarstvenik), ki jo pojasnjuje posebna
vloga davčnega zavezanca v sistemu DDV, v katerem ni le dolžan
plačati davka, ampak davek tudi pobira. Pravilno delovanje sistema
je torej v veliki meri odvisno od ravnanja samih davčnih
zavezancev<a href="#_edn1" name="_ednref1" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[1]</span></span></span></a>.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>15. Tudi po presoji revizijskega
sodišča okoliščine, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo
odločitev, zadostujejo za zaključek, da je revidentka vedela ali bi
vsaj morala vedeti za goljufijo oziroma zlorabo sistema DDV s stani
družbe A., d. o. o. Kot take je sodišče prve stopnje navedlo, da bi
bilo razumno, da bi revidentka glede družbe A., d. o. o., pridobila
informacije, zlasti pa njene reference, da bi izvedla preveritve o
delovanju te družbe in pridobila podatke o dejanskemu izvajalcu del
na gradbiščih. Razen splošnih pogodb, druge dokumentacije glede
opravljenih storitev, ki sicer spremlja gradbena dela, nima in ne
predloži korespondence, ki sicer spremlja sklepanje gradbenih
poslov ter izvajanje in nadzor nad gradbenimi deli (povpraševanje,
ponudba, usklajevalni sestanki, terminski plani, projektna
dokumentacija) in tudi ne dokazil in dokumentacije, ki spremljajo
gradbena izvajalska dela. Čeprav iz sklenjenih pogodb med
revidentko in družbo A., d. o. o., izhaja, da bo družba A., d. o.
o., revidentki dostavila različne dokumente (izpis iz registra,
pogodbe o zaposlitvi za vse delavce, ki bodo opravljali dela za
izvajalca, potrdila o sklenjenem pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, potrdila o poučitvi delavcev o varstvu pri delu
oziroma opravljenem izpitu iz varstva pri delu, druga potrdila o
usposobljenosti, delovna dovoljenja in delovne vize), pred
pričetkom del pa tudi seznam delavcev z vpisano strokovno
usposobljenostjo in starostjo, datum zadnjega preizkusa znanja iz
varstva pri delu in z zdravniškim mnenjem, revidentka teh v
postopku ni predložila. Sodišče prve stopnje je na podlagi
navedenih okoliščin zaključilo, da takšno ravnanje revidentke ne
predstavlja skrbnega ravnanja osebe, ki se ukvarja z gospodarsko
dejavnostjo, in v kombinaciji z indici, ki kažejo na nepravilnosti
in goljufijo v sferi izdajatelja računa, predstavlja objektivne
okoliščine, na podlagi katerih bi revidentka vsaj morala vedeti, da
je sodelovala pri transakciji, povezani z goljufijo oziroma zlorabo
sistema DDV, in omogočajo zaključek o revidentkini
nedobrovernosti.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>16. Tudi po presoji Vrhovnega
sodišča je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da revidentka
pri poslovanju z družbo A., d. o. o., ni sprejela niti minimalnih
previdnostnih ukrepov, ki se od nje lahko razumno zahtevajo, saj ni
izvedla niti najosnovnejših preveritev o poslovanju in
predstavnikih izdajateljice računov, čeprav sta revidentka in
izdajateljica računov navedene preveritve izrecno opredelili v
medsebojnih pogodbah. Sodišče prve stopnje je objektivne okoliščine
in presojo revidentkine skrbnosti utemeljilo s tem, kako sta
revidentka in izdajateljica računov opredelili svoje obveznosti in
pravice v medsebojni pogodbi in kako sta jih v nadaljevanju
izvrševali ter s pomanjkanjem revidentkinih navedb in dokazov,
zakaj ni vztrajala, da bi se pogodbene obveznosti izpolnile oziroma
ni imela dokazov, o tem, da so se. Dejstvo, da davčni zavezanec ni
preveril, ali so delavci, ki delajo na gradbišču, v pravnem
razmerju z izdajateljem računa oziroma ali je izdajatelj prijavil
te delavce, ne pomeni objektivne okoliščine, na podlagi katere je
mogoče sklepati, da je davčni zavezanec vedel oziroma bi moral
vedeti, da je sodeloval pri transakciji, povezani z goljufijo
oziroma zlorabo sistema DDV, kadar ta davčni zavezanec ni imel
indicev, ki bi upravičevali sum obstoja nepravilnosti ali goljufije
na strani tega izdajatelja (enako SEU).<a href="#_edn2" name=
"_ednref2" title=""><span class="MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style=
'font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[2]</span></span></span></a></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>17. Vrhovno sodišče meni, da je
v obravnavanem primeru za presojo skrbnosti ključno, da sta
revidentka in izdajateljica računov v medsebojni pogodbi že sami
določili, da bo izdajateljica računov revidentki pred pričetkom del
predložila listine v zvezi s svojim poslovanje in delavci, kar
izkazuje način delovanje v smislu skrbnega gospodarstvenika, vendar
teh listin revidentka v tem postopku ni predložila in ni navedla
zakaj jih od izdajateljice računov ni zahtevala. Ta opustitev pa
predstavlja objektivne okoliščine, ki kažejo na to, da je
revidentka vedela ali bi morala vedeti za zlorabo sistema DDV
izdajateljice računov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>18. Revidentka tudi ni navedla
razumnih razlogov, zakaj od izdajateljice računov teh podatkov tudi
ni zahtevala. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je
nenavadno, da revidentke ni zanimalo, kdo je delal na gradbiščih,
čeprav je sama odgovarjala za kvalitetno izvedbo del svojemu
naročniku. Revizijski ugovor revidentke, da je posel sklenila, ker
je poznala prokurista, ni pa navedla, zakaj je to poznavanje zanjo
predstavljalo garancijo tudi z vidika DDV in kakšna je bila vloga
prokurista v celotnem sodelovanju ter v navedeni družbi, da je
lahko revidentka opustila vse preveritve v zvezi s poslovanjem te
družbe. Če bi revidentka ravnala s skrbnostjo dobrega
gospodarstvenika in izvedla najosnovnejše preveritve, ki se od nje
lahko razumno zahtevajo, bi se lahko seznanila z okoliščinami
poslovanja izdajateljice računov, ki nedvomno kažejo na goljufijo
oziroma zlorabo sistema DDV, še zlasti v situaciji, ko je bila
izdajateljica računov pravzaprav revidentkina konkurentka na trgu,
saj jo je revidentka najela za storitve, ki jih sicer opravlja tudi
sama.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>19. Po presoji Vrhovnega sodišča
pa je sodišče prve stopnje pravilno kot objektivne okoliščine, ki
kažejo na to, da revidentka v obravnavanem primeru ni ravnala s
skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, štelo tudi to, da k osnovnim
pogodbam niso bili sklenjeni aneksi, da izdajateljica računov ni
izdala obračunov, da revidentka od izdajateljice računov ni
zahtevala dokumentacije, ki spremlja te vrste del in je zanje
revidentka tudi odgovorna svojemu naročniku. Revidentka, ki se že
vrsto let ukvarja s kamnoseškimi deli, bi morala v skladu z
veljavno zakonodajo za gradbena dela voditi ustrezno dokumentacijo,
ki je ni predložila (gradbene dnevnike na gradbišču, knjigo
obračunskih izmer, imeti evidenco o opravljenih delovnih urah
delavcev na gradbišču, poskrbeti za vse potrebne ukrepe za varnost
in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom), predložiti
korespondenco, ki spremlja sklepanje gradbenih poslov,
dokumentacijo, ki spremlja izvajanje in nadzor gradbenih del.
Revidentka je navajala, da je bila obveznost izdajateljice računov,
da pripravi dokumentacijo v zvezi z opravljenimi deli, ni pa
pojasnila, zakaj teh dokumentov od nje ni zahtevala. Njeno golo
pojasnilo, da je delo preverila kvalitativno in kvantitativno z
izmerami na terenu, o čemer ni predložila dokazil, pa ne prepriča.
Iz neurejenosti poslovanja izdajateljice računov, ki bi ga
revidentka, če bi ravnala kot dober gospodarstvenik, z osnovnimi
preveritvami nedvomno zaznala, pri čemer je pomembno, da gre z
vidika revidentke za relativno visoke zneske, kar bi tudi po
presoji revizijskega sodišča narekovalo njeno še bolj skrbno
ravnanje, je namreč mogoče utemeljeno sklepati, da gre za
poslovanje zaradi zlorabe sistema DDV.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>20. Glede revidentkinega
ugovora, da v inšpiciranem obdobju ni bilo določeno, kaj
predstavlja pravni standard skrbnega gospodarstvenika, in da
kriteriji za ugotavljanje objektivnih okoliščin niso bili določeni
in se nanje davčni organi in sodišče ne morejo sklicevati, je že
sodišče prve stopnje v 14. točki svoje sodbe pojasnilo, da te
okoliščine v zakonodaji niso določene, saj so odvisne od
vsakokratnega primera. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča posamične
objektivne okoliščine v pozitivni zakonodaji niso izrecno določene
in tudi ne morejo biti, ker je opredelitev ukrepov, ki jih je v
posameznem primeru razumno zahtevati od davčnega zavezanca, da
zagotovi, da njegove transakcije ne bodo del goljufije oziroma
zlorabe sistema DDV drugega trgovca, odvisna od okoliščin
posameznega primera. Gre za subsumpcijo konkretnega ravnanja
davčnega zavezanca pod nedoločen pojem (pravni standard) zadostne
skrbnosti pri poslovanju (v odnosu do goljufije drugega subjekta na
trgu), ki jo opravi davčni organ oziroma sodišče v vsakem
posameznem primeru posebej ob upoštevanju konkretnih okoliščin
primera in namena ureditve pravice do odbitka vstopnega DDV. V
primeru, da so izkazane objektivne okoliščine, je na njihovi
podlagi mogoče zaključiti, da je pri davčnem zavezancu podan
subjektivni element, če je davčni zavezanec opustil dolžnosti
dobrega (skrbnega) gospodarstvenika, da bi take okoliščine zaznal,
oziroma, če navede razumne razloge, da ni mogel vedeti, da je pri
transakciji, v kateri je sodeloval, prišlo do zlorabe sistema DDV
oziroma, da prepriča davčne organe, da zlorabe ni bilo. Če so torej
objektivne okoliščine podane, je na strani davčnega zavezanca, da
prepriča, da zanje ni mogel vedeti oziroma, da ovrže njihov pomen.
Dokazno breme o nasprotnem, da davčni zavezanec, kljub obstoju
objektivnih okoliščin, ni imel subjektivnega odnosa do zlorabe
sistema DDV, je torej na strani davčnega zavezanca<a href="#_edn3"
name="_ednref3" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span class=
"MsoEndnoteReference"><span style='font-size:12.0pt;font-family:"Arial","sans-serif"'>[3]</span></span></span></a>.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>21. Tudi po presoji revizijskega
sodišča je zaključek davčnih organov in sodišča prve stopnje, da je
revidentka vedela oziroma bi morala vedeti, da so transakcije, na
podlagi katerih je uveljavljala odbitek vstopnega DDV, povezane z
zlorabo sistema DDV, utemeljen in v zadostni meri obrazložen s
prepričljivimi razlogi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>22. Ker niso podani razlogi, ki
jih uveljavlja revizija, in ne razlogi, na katere pazi sodišče po
uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1
revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>23. Ker revidentka z revizijo ni
uspela, v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom
165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22.
člena ZUS-1, sama trpi svoje stroške revizijskega
postopka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'text-align:justify;text-autospace:none'><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'> </span></p>
</div>
<div><br clear="all" />
<hr align="left" size="1" width="33%" />
<div id="edn1">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref1" name="_edn1" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[1]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Tako tudi generalni
pravobranilec Maciej Szpunar v združenih zadevah C-131/13, C-163/13
in 164/13 z dne 11. september 2014, tč. 46.</span></p>
</div>
<div id="edn2">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref2" name="_edn2" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[2]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>C-324/11 z dne 6. 9. 2012, tč.
45.</span></p>
</div>
<div id="edn3">
<p class="MsoEndnoteText" style='text-align:justify'><a href=
"#_ednref3" name="_edn3" title=""><span class=
"MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" xml:lang=
"EN-GB"><span class="MsoEndnoteReference"><span lang="EN-GB" style=
'font-size:10.0pt;font-family: "Times New Roman","serif"' xml:lang=
"EN-GB">[3]</span></span></span></span></a><span style=
'font-family:"Arial","sans-serif"'>Tako tudi Taxing German-Dutch
Cross-Border Activities: A Legal Comparison with particular focus
on the new bilateral tax treaty, Jochum et al, Nordhorn Scho¨pe,
Rene´ 2015, spletni dostop google books.</span></p>
</div>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV