www.davkoplacevalci.com

Bilans.siB DoberRacunovodja.siDR DDVpoznavalec.siDDV Superdavki.comSD

krpan in druščina

postani član

BLAGO IN STORITVE, KI SE UPORABIJO TAKO ZA OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE KOT ZA OPROŠČENE TRANSAKCIJE (BLAGO IN STORITVE ZA MEŠANO UPORABO) (27.10.2016)

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
    "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<title>Šablona</title>

<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
</head>
<body lang="SL" link="blue" vlink="purple" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>EVROPSKA UNIJA</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>SODIŠČE EVROPSKE UNIJE</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Sodba Sodišča Evropske unije (četrti
senat) v zadevi: C-332/14</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'>Datum: 09.06.2016</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<b><u><span style='font-size:12.0pt'>V zadevi: Wolfgang und Dr.
Wilfried Rey Grundstücksgemeinschaft</span></u></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:0cm;margin-bottom:.0001pt;text-align: justify'>
<span style='font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><u><span style=
'font-size:12.0pt'>Predmet spora:</span></u></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point1" id=
"point1"><span style='font-size:12.0pt'>1</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Predlog
za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 17, 19
in 20 Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju
zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem
davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL,
posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1,
str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES
z dne 10. aprila 1995 (UL, posebna izdaja v slovenščini,
poglavje 9, zvezek 1, str. 274) (v nadaljevanju:
Šesta direktiva).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point2" id=
"point2"><span style='font-size:12.0pt'>2</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Ta
predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Wolfgang und Dr.
Wilfried Rey Grundstücksgemeinschaft GbR (v nadaljevanju: Rey
Grundstücksgemeinschaft) in Finanzamt Krefeld (urad za javne
finance v Krefeldu) v zvezi s pravilom za izračun odbitka davka na
dodano vrednost (DDV), dolgovanega ali plačanega za blago in
storitve v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem, uporabo in ohranitvijo
stavbe za mešano uporabo, torej uporabo, ki zajema hkrati
transakcije, pri katerih je davek odbiten, in transakcije, pri
katerih davek ni odbiten (v nadaljevanju: stavba za mešano
uporabo).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Pravni okvir</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Pravo Unije</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point3" id=
"point3"><span style='font-size:12.0pt'>3</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen
17 Šeste direktive, naslovljen „Nastanek in obseg pravice do
odbitka“, določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Pravica
do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun
odbitnega davka.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Dokler se
blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčljivih
transakcij, je davčni zavezanec upravičen odbiti davek, ki ga je
dolžan plačati:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      davek na
dodano vrednost, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal v državi
za blago ali storitve, ki mu jih je dobavil ali mu jih bo dobavil
drug davčni zavezanec;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>5.      Za blago
in storitve, ki jih bo davčni zavezanec uporabil bodisi za
transakcije iz odstavkov 2 in 3, pri katerih je davek na dodano
vrednost odbiten, bodisi za transakcije, pri katerih davek na
dodano vrednost ni odbiten, je odbiten samo takšen delež davka na
dodano vrednost, ki se pripiše prvim transakcijam.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Ta delež se v skladu s členom 19 določi za vse
transakcije, ki jih opravlja davčni zavezanec.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Države članice pa lahko:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      dovolijo,
da davčni zavezanec določi delež za vsako področje svoje
dejavnosti, če vodi ločeno knjigovodstvo za vsako
področje;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(b)      zahtevajo,
da davčni zavezanec določi delež za vsako področje svoje dejavnosti
in za vsako področje vodi ločeno knjigovodstvo;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(c)      dovolijo
ali zahtevajo, da davčni zavezanec opravi odbitek na podlagi
uporabe vsega ali dela blaga in storitev;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(d)      dovolijo
ali zahtevajo, da davčni zavezanec v skladu s pravilom iz prvega
pododstavka opravi odbitek od vsega blaga in storitev, uporabljenih
za transakcije iz tega pododstavka;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(e)      kadar je
davek na dodano vrednost, ki za davčnega zavezanca ni odbiten,
neznaten, določijo, da se šteje, kakor da ga ni.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point4" id=
"point4"><span style='font-size:12.0pt'>4</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen
19 Šeste direktive, naslovljen „Izračun odbitnega deleža“, v
odstavku 1 določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Odbitni delež po prvem pododstavku
člena 17(5) se določi z ulomkom, ki ima:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        v
števcu skupni znesek letnega prometa brez davka na dodano vrednost,
ki se nanaša na transakcije, pri katerih je davek na dodano
vrednost odbiten po členu 17(2) in (3),</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>–        v
imenovalcu skupni znesek letnega prometa brez davka na dodano
vrednost, ki se nanaša na transakcije, vključene v števcu, in
transakcije, pri katerih davek na dodano vrednost ni odbiten.
[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point5" id=
"point5"><span style='font-size:12.0pt'>5</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen
20 iste direktive, naslovljen „Popravki odbitkov“,
določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Začetni
odbitek se popravi po postopkih, ki jih določijo države članice,
zlasti:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      če je bil
odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni
zavezanec upravičen;</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(b)      če se po
opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, uporabljeni za določitev
zneska, ki se odbije, zlasti v primeru odpovedi nakupov ali
znižanja cen; […]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Za
investicijsko blago se popravek razporedi na obdobje petih let,
vključno z letom, v katerem je bilo blago pridobljeno ali izdelano.
Letni popravek znaša samo eno petino davka, obračunanega od tega
blaga. Popravek se izvede na podlagi razlik v upravičenosti do
odbitka v naslednjih letih glede na upravičenost v letu, v katerem
je bilo blago pridobljeno ali izdelano.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Z odstopanjem od prejšnjega pododstavka lahko
države članice za popravek upoštevajo obdobje celih pet let od
trenutka prve uporabe blaga.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Pri nepremičninah, ki so bile pridobljene kot
investicijsko blago, se lahko obdobje popravka podaljša na največ
20 let.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Nemško pravo</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point6" id=
"point6"><span style='font-size:12.0pt'>6</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Upoštevne
določbe nemške zakonodaje, ki velja na področju DDV, so v
Umsatzsteuergesetz 1999 (zakon o prometnem davku iz leta 1999,
BGBl. 1999 I, str. 1270, v nadaljevanju:
UStG).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point7" id=
"point7"><span style='font-size:12.0pt'>7</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Člen
15 UStG določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„(1)      Podjetnik
lahko odbije te zneske vstopnega davka:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>1.      zakonsko
dolgovani davek za dobave in druge storitve, ki jih drug podjetnik
opravi za njegovo podjetje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(2)      Odbitka
vstopnega davka ni za dobave blaga, uvoz blaga in pridobitve blaga
znotraj Skupnosti ali za druge storitve, ki jih podjetnik uporablja
za izvajanje teh transakcij:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>1.      transakcije,
ki so davka oproščene,</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>[…]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(4)      Če
podjetnik blago, ki je bilo za njegovo podjetje dobavljeno, uvoženo
ali pridobljeno znotraj Skupnosti, ali drugo storitev le delno
uporablja za izvajanje transakcij, za katere je odbitek vstopnega
davka izključen, del vstopnega davka, ki ga je treba gospodarsko
pripisati transakcijam, za katere je pravica do odbitka izključena,
ni odbiten. Podjetnik lahko ustrezno oceni neodbitne delne
zneske.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point8" id=
"point8"><span style='font-size:12.0pt'>8</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        S
Steueränderungsgesetz 2003 (zakon o davčni reformi iz
leta 2003) z dne 15. decembra 2003 (BGBl. 2003 I,
str. 2645), ki je začel veljati 1. januarja 2004, je bil
členu 15(4) UStG dodan ta tretji stavek:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Določitev neodbitnega dela davka v skladu z
odstotnim deležem prometa, ki izključuje odbitek davka glede na
promet, pri katerih obstaja pravica do odbitka, je dopustna le, če
ni mogoč noben drug gospodarski pripis.“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point9" id=
"point9"><span style='font-size:12.0pt'>9</span></a><span style=
'font-size: 12.0pt'>        Razlogi,
iz katerih je bil dodan ta stavek, kot so razvidni iz predloga za
sprejetje predhodne odločbe, so naslednji:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„Namen te določbe je ustrezna razdelitev
vstopnih davkov ob dobavi ali drugih storitvah. Ta nova ureditev
omejuje uporabo razdelitvenega ključa na podlagi prometa kot
edinega merila za razdelitev. Le kadar ni mogoč noben drug
gospodarski pripis, je dovoljena uporaba tega razdelitvenega
ključa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Ta sprememba je potrebna, ker je Bundesfinanzhof
[(zvezno finančno sodišče, Nemčija)] v sodbi z dne 17. avgusta
2001 […] razsodilo, da je treba razdelitev zneskov vstopnega davka
glede na razmerje med izstopnimi prometi priznati kot ustrezno
oceno v smislu člena 15(4) [UStG].</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Vendar bi uporaba razdelitvenega ključa na
podlagi prometa kot splošnega merila za razdelitev zlasti v primeru
izgradnje stavb za mešano uporabo pripeljala do nepravilnih
razdelitev; […]</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>Uporaba tega razdelitvenega ključa na podlagi
prometa kot splošnega merila za razdelitev pa v Šesti direktivi ni
določena kot zavezujoča. Tak sistem ,deleža‘ […] ni obvezen za
države članice, ker lahko na podlagi člena 17(5), tretji
pododstavek, določijo merila za razdelitev, ki odstopajo od te
ureditve.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>V zvezi s pridobitvijo stavb ostaja mogoča tudi
razdelitev vstopnega davka glede na razmerje med proizvodnimi in
prodajnimi vrednostmi […]“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point10" id=
"point10"><span style='font-size:12.0pt'>10</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Člen 15a
UStG, naslovljen „Popravki vstopnega davka“, v odstavkih 1
in 2 določa:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„(1)      Če se
dejavniki, ki so se upoštevali pri določitvi zneska prvotnih
odbitkov, spremenijo v petih letih od prve uporabe blaga, je treba
opraviti izravnavo za vsako koledarsko leto teh sprememb s
popravkom odbitka vstopnih davkov, ki so bili naloženi na stroške
pridobitve ali izdelave. Pri nepremičninah, vključno z njihovimi
bistvenimi sestavnimi deli, pri pravicah, za katere se uporabljajo
določbe civilnega prava o nepremičninah, in pri zgradbah na tujem
zemljišču se obdobje petih let nadomesti z obdobjem desetih
let.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(2)      Za namene
popravka iz odstavka 1 je treba za vsako koledarsko leto teh
sprememb zadržati v primerih prvega stavka navedenega odstavka
eno petino in v primerih drugega stavka eno desetino zneskov
plačanega vstopnega davka, ki so bili naloženi za blago
[…].“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Spor o glavni stvari in vprašanja za
predhodno odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point11" id=
"point11"><span style='font-size:12.0pt'>11</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Med letoma
1999 in 2004 je nepremičninska družba civilnega prava Rey
Grundstücksgemeinschaft na svojem zemljišču porušila staro stavbo
in zgradila stavbo za stanovanjsko in poslovno uporabo. Ta stavba,
ki je bila dokončana leta 2004, ima šest stanovanjskih in poslovnih
enot ter deset podzemnih parkirnih mest. Nekaj teh enot in
parkirnih mest je bilo od oktobra 2002 danih v najem.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point12" id=
"point12"><span style='font-size:12.0pt'>12</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Družba Rey
Grundstücksgemeinschaft je za davčna leta od 1999 do 2003
izračunala pravico do odbitka DDV, plačanega za rušitvena in
gradbena dela, po razdelitvenem ključu, izračunanem na podlagi
razmerja med prometom, ki bi ga morala ustvariti z dajanjem
poslovnih enot v najem, obdavčenim z DDV, in prometom, ki izhaja iz
drugih transakcij dajanja v najem, oproščenih DDV (v nadaljevanju:
razdelitveni ključ na podlagi prometa). V skladu s tem
razdelitvenim ključem je bil odbitni delež DDV 78,15 %. Urad za
javne finance v Krefeldu je po dveh pritožbah, vloženih pri
Finanzgericht Düsseldorf (finančno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija),
glede zneska DDV, ki se lahko odbije za leti 2001 in 2002,
sprejel ta razdelitveni ključ.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point13" id=
"point13"><span style='font-size:12.0pt'>13</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Leta 2004 so
bili nekateri deli stavbe iz postopka v glavni stvari, za katere je
bilo prvotno predvideno, da bodo namenjeni za obdavčljivo uporabo,
dani v najem, ki je bil oproščen plačila DDV. Da bi popravila
odbitke vstopnega davka, je družba Rey Grundstücksgemeinschaft v
davčni napovedi za davčno leto 2004 prijavila znesek popravka, ki
ga je določila z uporabo razdelitvenega ključa na podlagi prometa.
Družba Rey Grundstücksgemeinschaft je v tej napovedi prav tako
prijavila zneske odbitnega DDV, plačanega za blago in storitve,
kupljene za uporabo, ohranjanje in vzdrževanje te stavbe. Skupno je
znesek DDV, ki ga je bilo treba vrniti družbi Rey
Grundstücksgemeinschaft, po njenem izračunu znašal približno
3500 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point14" id=
"point14"><span style='font-size:12.0pt'>14</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Urad za
javne finance v Krefeldu je s popravno odmerno odločbo z dne 1.
septembra 2006 pod vprašaj postavil ta način izračuna z
obrazložitvijo, da je po začetku veljavnosti člena 15(4),
tretji stavek, UStG dne 1. januarja 2004 razdelitveni ključ na
podlagi prometa mogoče uporabiti le, če ni mogoča nobena druga
metoda gospodarskega pripisa za blago in storitve za mešano
uporabo. Ker je ta urad menil, da je gospodarski pripis za blago in
storitve, uporabljene za rušitev ali izgradnjo stavbe, mogoče bolj
natančno določiti z uporabo razdelitvenega ključa glede na razmerje
med površino v kvadratnih metrih poslovnih prostorov in površino
stanovanjskih prostorov (razdelitveni ključ na podlagi površine),
bi morala družba Rey Grundstücksgemeinschaft uporabiti ta
razdelitveni ključ. Posledično je delež odbitka DDV določil
na 38,74 %, kar ustreza delu skupne površine stavbe,
katere dajanje v najem je obdavčljivo, znesek DDV, ki bi moral biti
vrnjen družbi Rey Grundstücksgemeinschaft za leto 2004, pa je
določil na približno 950 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point15" id=
"point15"><span style='font-size:12.0pt'>15</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Finanzgericht
Düsseldorf (finančno sodišče v Düsseldorfu) je to popravno odmerno
odločbo razglasilo za delno nično, ker je bilo mogoče razdelitveni
ključ na podlagi površine uporabiti le za DDV, dolgovan za stroške,
ki so nastali po 1. januarju 2004. Zato je znesek DDV, ki ga je
bilo treba vrniti družbi Rey Grundstücksgemeinschaft za
leto 2004, določilo na malo več kot 1700 EUR.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point16" id=
"point16"><span style='font-size:12.0pt'>16</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Obe stranki
iz postopka v glavni stvari sta pri Bundesfinanzhof (zvezno
finančno sodišče) vložili revizijo zoper to odločbo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point17" id=
"point17"><span style='font-size:12.0pt'>17</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Po mnenju
predložitvenega sodišča se v tem sporu, na prvem mestu, postavljajo
vprašanja v zvezi z razlago člena 17(5) Šeste direktive, ki jo je
Sodišče podalo v sodbi z dne 8. novembra 2012, BLC Baumarkt
(C-511/10, EU:C:2012:689).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point18" id=
"point18"><span style='font-size:12.0pt'>18</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče na eni strani ugotavlja, da je Sodišče v tej sodbi
presodilo, da je mogoče uporabiti metodo razdelitve blaga in
storitev za mešano uporabo, ki se razlikuje od metode, ki temelji
na prometu in je določena v navedeni direktivi samo, če ta metoda
omogoča bolj natančno določitev pravice do odbitka. Metoda
določitve dela stavbe, za katerega je nastala obveznost DDV, in
uporaba razdelitvenega ključa samo za zneske DDV, ki se ne nanašajo
specifično na katerega od teh delov oziroma se nanašajo na skupne
dele stavbe za mešano uporabo, bi zagotovili bolj natančne
rezultate. Predložitveno sodišče se zato sprašuje, ali ne bi bilo
treba tej metodi dati prednost.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point19" id=
"point19"><span style='font-size:12.0pt'>19</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Po drugi
strani predložitveno sodišče v bistvu ugotavlja, da je Sodišče v
točki 19 sodbe z dne 8. novembra 2012, BLC Baumarkt (C-511/10,
EU:C:2012:689), pojasnilo, da lahko država članica uporabi metodo
razdelitve blaga in storitev za mešano uporabo, ki ni predvidena v
Šesti direktivi, le za „določeno transakcijo, kot je izgradnja
stavbe za mešano uporabo“. Odstopajoča metoda, ki jo je uporabila
nemška davčna uprava za porazdelitev blaga in storitev,
uporabljenih za izgradnjo stavbe za mešano uporabo, se prav tako
uporabi za blago in storitve, pridobljene za njeno uporabo,
ohranjanje in vzdrževanje. Zato se to sodišče sprašuje, ali je
uporaba iste metode za dve kategoriji izdatkov v skladu s Šesto
direktivo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point20" id=
"point20"><span style='font-size:12.0pt'>20</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na drugem
mestu, predložitveno sodišče ugotavlja, da čeprav je Sodišče že
imelo priložnost priznati, da lahko zakonodajna sprememba pripelje
do obveznosti popravka nekaterih odbitkov DDV, se je do zdaj
izreklo le o zakonodajnih spremembah, ki so vplivale na sam obstoj
pravice do odbitka. V teh okoliščinah naj bi obstajal dvom o tem,
ali člen 20 te direktive državi članici dovoljuje, da zahteva
popravek DDV, ker je ta država spremenila metodo naložitve DDV,
plačanega za blago in storitve za mešano uporabo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point21" id=
"point21"><span style='font-size:12.0pt'>21</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na tretjem
mestu, predložitveno sodišče se sprašuje, ali v okoliščinah,
kakršne se obravnavajo v postopku v glavni stvari, načeli varstva
legitimnih pričakovanj in pravne varnosti ne nasprotujeta temu, da
se izvede popravek DDV. V zvezi s tem najprej navaja, da nemška
zakonodaja ne vsebuje izrecne določbe, ki bi določala, da začetek
veljavnosti člena 15(4), tretji stavek, l’UStG lahko omogoči
popravke. Dalje, ta zakonodaja ne določa prehodne ureditve, čeprav
iz točke 70 sodbe z dne 29. aprila 2004, Gemeente Leusden in Holin
Groep (C-487/01 in C-7/02, EU:C:2004:263), izhaja, da se sprejetje
takšne ureditve zahteva, če so naslovniki novega pravila lahko
presenečeni zaradi njegove takojšnje uporabe. Nazadnje, metodo
dodelitve za blago in storitve za mešano uporabo, ki jo je
uporabila družba Rey Grundstücksgemeinschaft, so davčni organi
dopustili za davčni leti 2001 in 2002, po postopkih pred
Finanzgericht Düsseldorf (finančno sodišče v
Düsseldorfu).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point22" id=
"point22"><span style='font-size:12.0pt'>22</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Bundesfinanzhof
(zvezno finančno sodišče) je v teh okoliščinah prekinilo odločanje
in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta
vprašanja:</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>„1.      Sodišče
Evropske unije je odločilo, da je treba člen 17(5), tretji
pododstavek, [Šeste direktive] razlagati tako, da državam članicam
dovoljuje, da kot razdelitveni ključ za izračun odbitnega deleža
vstopnega DDV v zvezi z določeno transakcijo, kot je izgradnja
stavbe za mešano uporabo, primarno določijo drug razdelitveni ključ
kot tisti, ki temelji na prometu iz člena 19(1) te direktive, pod
pogojem, da sprejeta metoda zagotavlja bolj natančno določitev
odbitnega deleža (sodba z dne 8. novembra 2012, BLC Baumarkt,
C-511/10, EU:C:2012:689).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(a)      Ali se
morajo vložena sredstva za nabavo ali izgradnjo stavbe za mešano
uporabo, katerih davčna osnova sodi med nabavne ali proizvodne
stroške, zaradi natančnejše določitve odbitnih zneskov vstopnega
davka sprva umestiti pod (obdavčljive ali oproščene) transakcije
stavbe, preostali vstopni davki pa se razdelijo po ključu, ki
temelji na površini ali prometu?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>(b)      Ali
veljajo načela, ki jih je Sodišče Evropske unije izoblikovalo v
sodbi z dne 8. novembra 2012, BLC Baumarkt (C-511/10,
EU:C:2012:689), in odgovor na prejšnje vprašanje tudi za vstopni
DDV, plačan v zvezi z vloženimi sredstvi za uporabo, ohranitev ali
vzdrževanje stavbe za mešano uporabo?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      Ali je
treba člen 20 [Šeste Direktive] razlagati tako, da se v tej določbi
predviden popravek prvotnega odbitka vstopnega DDV uporablja tudi
za primer, če davčni zavezanec vstopni DDV, plačan v zvezi z
izgradnjo stavbe za mešano uporabo, razdeli na podlagi metode, ki
temelji na prometu iz člena 19(1) [te direktive] [v skladu z
razdelitvenim ključem na podlagi prometa], in ki jo dopušča
nacionalna zakonodaja, in država članica naknadno v obdobju
popravka predpiše primarno uporabo drugega razdelitvenega
ključa?</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      Če je
odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen: ali je uporaba člena 20
[Šeste Direktive] v nasprotju z načeloma pravne varnosti in varstva
legitimnih pričakovanj, če država članica v opisanih primerih ne
odredi izrecno popravka vstopnega DDV niti ne sprejme prehodne
ureditve in če Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče) s strani
davčnega zavezanca uporabljeno metodo razdelitve vstopnega DDV [po
razdelitvenem ključu na podlagi prometa] na splošno priznava kot
ustrezno?“</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Vprašanja za predhodno
odločanje</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Prvo vprašanje</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point23" id=
"point23"><span style='font-size:12.0pt'>23</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba
člen 17(5) Šeste direktive razlagati tako, da morajo države
članice v primeru, ko se stavba uporablja za izstopne transakcije,
pri katerih je davek odbiten, in za transakcije, pri katerih davek
ni odbiten, določiti, da morajo biti vstopno blago in storitve, ki
se uporabijo za izgradnjo ali nakup te stavbe, v prvi fazi
pripisani izključno eni ali drugi vrsti transakcij, da bi se lahko
v drugi fazi sama pravica do odbitka za to blago in storitve, ki
jih ni mogoče tako pripisati, določila z uporabo razdelitvenega
ključa na podlagi prometa oziroma če ta metoda zagotavlja bolj
natančno določitev odbitnega deleža, glede na površino.
Predložitveno sodišče poleg tega sprašuje, ali odgovor Sodišča, ki
ga bo podalo na to vprašanje, velja tudi v primeru blaga in
storitev, na katere se je sklicevalo glede uporabe, ohranitve ali
vzdrževanja stavbe za mešano uporabo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point24" id=
"point24"><span style='font-size:12.0pt'>24</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Najprej je
treba navesti, da se to vprašanje nanaša na določbe člena 17(5)
Šeste direktive, ne da bi bilo specifično usmerjeno na eno izmed
možnosti iz tretjega pododstavka te določbe. Zato je to vprašanje
treba razumeti tako, da se nanaša na razlago člena 17(5) Šeste
direktive, ki bo podana na splošno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point25" id=
"point25"><span style='font-size:12.0pt'>25</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba spomniti, da je obseg pravice do odbitka različen,
odvisno od nameravane uporabe zadevnega blaga in storitev. Medtem
ko člen 17(2) Šeste direktive za blago in storitve, katerih uporaba
je izključno namenjena za izvedbo obdavčljivih transakcij, določa,
da so davčni zavezanci upravičeni odbiti ves davek, ki so ga morali
plačati za njihov nakup ali dobavo, pa glede blaga in storitev za
mešano uporabo člen 17(5), prvi pododstavek, te direktive določa,
da je pravica do odbitka omejena samo na delež DDV, ki se pripiše
transakcijam, pri katerih je DDV odbiten, ki so bile izvedene s tem
blagom ali storitvami.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point26" id=
"point26"><span style='font-size:12.0pt'>26</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede na to
razliko v obsegu pravice do odbitka glede na nameravano uporabo
blaga in storitev, za katere je bil obračunan DDV, morajo države
članice načeloma predpisati, da morajo davčni zavezanci za
določitev zneska njihove pravice do odbitka v prvi fazi določiti
vstopno blago in storitve za različne izstopne transakcije, ki so
bile izvedene in ki so bile namenjene za njihovo izvedbo. V drugi
fazi morajo pristojni organi v teh državah za to blago ali te
storitve uporabiti ureditev odbitka, ki ustreza njihovi
opredelitvi, pri čemer se razume, da je v primeru blaga in
storitev, ki se ne nanašajo na enotno vrsto transakcijo, treba
uporabiti ureditev iz člena 17(5) te direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point27" id=
"point27"><span style='font-size:12.0pt'>27</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Najprej,
glede prve faze, namreč faze, v kateri se blago ali storitve
pripiše transakcijam, za katere se uporabijo, brez poseganja v
uporabo določenih posebnih določb v tretjem pododstavku člena 17(5)
Šeste direktive, mora predložitveno sodišče ugotoviti, ali je tak
pripis, če se to blago ali storitve uporabijo pri izgradnji stavbe
za mešano uporabo, dejansko zelo zapleten in zato težko
izvedljiv.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point28" id=
"point28"><span style='font-size:12.0pt'>28</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Nacionalna
zakonodaja lahko namreč davčnim zavezancem dovoli, da ne izvedejo
pripisa blaga in storitev, ne glede na njihovo načrtovano uporabo,
kadar se to blago in storitve nanašajo na nakup ali izgradnjo
stavbe za mešano uporabo, ta pripis pa je dejansko težko
izvedljiv.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point29" id=
"point29"><span style='font-size:12.0pt'>29</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Poleg tega
glede pripisa blaga in storitev - pridobljenih za uporabo,
ohranitev ali vzdrževanje stavbe za mešano uporabo - različnim
izstopnim transakcijam, izvedenim s to stavbo, se na splošno zdi,
da je dejansko lahko izvedljiv, kar pa mora v zvezi z zadevnim
blagom in storitvami iz postopka v glavni stvari preveriti
predložitveno sodišče.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point30" id=
"point30"><span style='font-size:12.0pt'>30</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V takšnem
primeru državi članici ni mogoče dopustiti, da predvidi, da so
lahko davčni zavezanci oproščeni, da blago in storitve, pridobljene
za uporabo, ohranitev ali vzdrževanje stavbe za mešano uporabo,
pripišejo različnim izstopnim transakcijam, izvedenim s to
stavbo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point31" id=
"point31"><span style='font-size:12.0pt'>31</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi z
drugo fazo, namreč tisto, ki se nanaša na izračun zneska odbitka,
je treba spomniti, da se glede blaga in storitev, ki se jih pripiše
tako transakcijam, pri katerih je davek odbiten, kot transakcijam,
pri katerih davek ni odbiten, ta znesek v skladu s členom 17(5),
drugi pododstavek, Šeste direktive načeloma izračuna na podlagi
deleža, določenega za vse transakcije, ki jih izvede davčni
zavezanec v skladu s členom 19 te direktive, po razdelitvenem
ključu na podlagi prometa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point32" id=
"point32"><span style='font-size:12.0pt'>32</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Sodišče je
tako priznalo, da lahko države članice, ko uporabijo nekatere izmed
možnosti, ki so navedene v členu 17(5), tretji pododstavek, te
direktive, uporabijo metodo izračuna, ki se razlikuje od metode,
navedene v prejšnji točki te sodbe, zlasti če sprejeta metoda
zagotavlja bolj natančno določitev odbitnega deleža vstopnega DDV
od tiste, ki izhaja iz uporabe prve metode (glej v tem smislu sodbo
z dne 8. novembra 2012, BLC Baumarkt, C-511/10, EU:C:2012:689,
točka 24).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point33" id=
"point33"><span style='font-size:12.0pt'>33</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar ta
pogoj ne pomeni, da mora biti izbrana metoda najbolj natančna
metoda. Kot je navedel generalni pravobranilec v točki 90 sklepnih
predlogov, se v izreku sodbe z dne 8. novembra 2012, BLC Baumarkt
(C-511/10, EU:C:2012:689), zahteva le, da izbrana metoda zagotavlja
bolj natančen rezultat od rezultata, ki bi izhajal iz uporabe
razdelitvenega ključa na podlagi prometa (glej v zvezi s tem tudi
sodbo z dne 10. julija 2014, Banco Mais, C-183/13, EU:C:2014:2056,
točka 29).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point34" id=
"point34"><span style='font-size:12.0pt'>34</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker so pri
transakcijah, kot so te v postopku v glavni stvari, ko gre za
oddajanje v najem različnih delov stavbe, nekatere od njih odbitne,
nekatere pa niso odbitne, predložitveno sodišče preveriti, ali
uporaba metode za izračun pravice do odbitnega deleža z
razdelitvenim ključem na podlagi površine lahko zagotavlja bolj
natančen rezultat od rezultata, ki izhaja iz uporabe metode na
podlagi prometa.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point35" id=
"point35"><span style='font-size:12.0pt'>35</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Možnosti, ki
jo ima glede na okoliščine država članica, da določi, da davčnim
zavezancem ni treba pripisati vsakega izmed blaga ali storitev,
uporabljenih za nakup ali izgradnjo stavbe za mešano uporabo,
določeni izstopni transakciji, ni mogoče izpodbiti z izbiro te
države članice, da uporabi metodo odbitka, ki je drugačna od tiste,
ki je določena v Šesti direktivi, ker se zahteva glede natančnosti
iz točke 32 te sodbe nanaša na način izračuna odbitnega deleža
zneska DDV, ne pa na pripis uporabljenega blaga in
storitev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point36" id=
"point36"><span style='font-size:12.0pt'>36</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ob
upoštevanju vseh zgornjih ugotovitev je treba na prvo vprašanje
odgovoriti, da je treba člen 17(5) navedene direktive razlagati
tako, da v primeru, če se s stavbo izvedejo nekatere izstopne
transakcije, pri katerih davek je odbiten, pri nekaterih pa davek
ni odbiten, državam članicam ni treba določiti, da morajo biti
vstopno blago in storitve, ki se uporabijo za izgradnjo, nakup,
uporabo, ohranitev ali vzdrževanje te stavbe, v prvi fazi pripisani
tem različnim transakcijam, če je tak pripis težko izvedljiv, da se
v drugi fazi sama pravica do odbitka za tisto blago in storitve, ki
se uporabijo tako za tiste transakcije, pri katerih je davek
odbiten, kot tudi za druge transakcije, pri katerih davek ni
odbiten, določi z uporabo razdelitvenega ključa na podlagi prometa
ali če ta metoda zagotavlja bolj natančno določitev odbitnega
deleža, na podlagi površine.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Drugo vprašanje</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point37" id=
"point37"><span style='font-size:12.0pt'>37</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba
člen  20 Šeste direktive razlagati tako, da nasprotuje izvedbi
popravka odbitkov DDV za blago ali storitve, ki so zajeti s členom
17(5) te direktive, po tem, ko je med zadevnim popravkom prišlo do
spremembe razdelitvenega ključa za DDV, uporabljenega za izračun
teh odbitkov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point38" id=
"point38"><span style='font-size:12.0pt'>38</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba navesti, da člen 20(1)(b) te direktive določa, da se
začetni odbitek popravi, če se po opravljenem obračunu spremenijo
dejavniki, uporabljeni za določitev zneska, ki se odbije, „zlasti“
v primeru odpovedi nakupov ali znižanja cen. Raba prislova „zlasti“
kaže na to, da tako opisane predpostavke niso taksativno
naštete.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point39" id=
"point39"><span style='font-size:12.0pt'>39</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz tega
izhaja, da ta določba sicer izrecno ne predvideva primera spremembe
metode za izračun pravice do odbitnega deleža, ki se uporablja za
blago in storitve za mešano uporabo, vendar pa je tudi ne
izključuje.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point40" id=
"point40"><span style='font-size:12.0pt'>40</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Posledično
je treba pri ugotavljanju, ali ta določba zajema tak primer,
preučiti njen kontekst in cilje, ki jim sledi zakonodaja, katere
del je (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne 27. novembra 2003,
Zita Modes, C-497/01, EU:C:2003:644, točka 34).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point41" id=
"point41"><span style='font-size:12.0pt'>41</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede
konteksta, v katerega je uvrščen člen 20(1)(b) Šeste direktive, iz
člena 17(5) Šeste direktive v povezavi z njenim členom 19(1)
izhaja, da se odbitni znesek vstopnega DDV za blago ali storitve za
mešano uporabo določi po razdelitvenem ključu, ki je lahko tisti,
ki je določen v teh določbah, ki temelji na prometu, oziroma drug
razdelitveni ključ, izbran v skladu s členom 17(5), tretji
pododstavek, te direktive, če ta za zadevno dejavnost zagotavlja
bolj natančne rezultate izračuna odbitnega deleža (glej v tem
smislu sodbo z dne 8. novembra 2012, BLC Baumarkt, C-511/10,
EU:C:2012:689, točka 24).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point42" id=
"point42"><span style='font-size:12.0pt'>42</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Razdelitveni
ključ in zato uporabljena metoda za izračun zneska odbitka pomenita
dejavnika, ki se upoštevata pri določitvi zneska odbitkov v smislu
člena 20(1)(b) Šeste direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point43" id=
"point43"><span style='font-size:12.0pt'>43</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Namen
mehanizma popravkov, ki je uveden s to direktivo, je zlasti
izboljšati natančnost odbitkov DDV (glej v tem smislu sodbi z dne
30. marca 2006, Uudenkaupungin kaupunki, C-184/04, EU:C:2006:214,
točka 25, in z dne 18. oktobra 2012, TETS Haskovo,
C-234/11, EU:C:2012:644, točka 31).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point44" id=
"point44"><span style='font-size:12.0pt'>44</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kot je bilo
navedeno v točkah 32 in 33 te sodbe, je glede blaga in storitev za
mešano uporabo od metode določitve odbitnega deleža, določene v
Šesti direktivi, mogoče odstopiti le, če se želi uporabiti drugo
metodo, ki zagotavlja bolj natančen rezultat.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point45" id=
"point45"><span style='font-size:12.0pt'>45</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zato lahko
izvedba popravkov odbitkov z uporabo druge metode le prispeva k
večji natančnosti teh odbitkov in s tem doprinese k uresničitvi
cilja, ki mu sledi mehanizem popravkov.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point46" id=
"point46"><span style='font-size:12.0pt'>46</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz preučitve
konteksta člena 20(1)(b) Šeste direktive in iz cilja, ki mu sledi
mehanizem popravkov odbitkov, ki ga je slednji vzpostavil, izhaja,
da je treba to določbo razlagati tako, da se nanaša na primer
spremembe metode za izračun pravice do odbitnega deleža, ki se
uporabi za blago in storitve za mešano uporabo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point47" id=
"point47"><span style='font-size:12.0pt'>47</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ob
upoštevanju zgoraj navedenega je na drugo vprašanje treba
odgovoriti, da je treba člen 20 Šeste direktive razlagati tako, da
zahteva, da se odbitke DDV za blago in storitve iz člena 17(5)
navedene direktive popravi po tem, ko je v obdobju zadevnega
popravka prišlo do sprejetja razdelitvenega ključa za ta davek, ki
se uporabi za izračun teh odbitkov in ki se razlikuje od metode za
določitev pravice do odbitnega deleža, določene v isti
direktivi.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <i>Tretje vprašanje</i></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point48" id=
"point48"><span style='font-size:12.0pt'>48</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Predložitveno
sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba
splošni načeli prava Unije, to je načeli pravne varnosti in varstva
legitimnih pričakovanj, razlagati tako, da nasprotujeta
nacionalnemu predpisu, ki se uporabi in ki ne odreja izrecno
popravka vstopnega davka v smislu člena 20 Šeste direktive, po
spremembi razdelitvenega ključa za DDV, ki se uporabi za izračun
nekaterih odbitkov, niti ne določa prehodne ureditve, čeprav
vrhovno sodišče s strani davčnega zavezanca uporabljeno metodo
razdelitve vstopnega DDV na podlagi ključa, ki je bil uporabljen
pred to spremembo, na splošno priznava kot ustrezno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point49" id=
"point49"><span style='font-size:12.0pt'>49</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Najprej je
treba opozoriti, da sta načeli varstva legitimnih pričakovanj in
pravne varnosti del pravnega reda Evropske unije. Zato ju morajo
institucije Skupnosti in države članice spoštovati pri izvrševanju
pooblastil, ki jih imajo na podlagi direktiv Unije (sodba z dne
29. aprila 2004, Gemeente Leusden in Holin Groep, C-487/01 in
C-7/02, EU:C:2004:263, točka 57).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point50" id=
"point50"><span style='font-size:12.0pt'>50</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Čeprav se
sicer zdi, da ima predložitveno sodišče dvome glede združljivosti
člena 20 Šeste direktive z načelom pravne varnosti in načelom
varstva legitimnih pričakovanj, pa veljavnosti te določbe formalno
ni postavilo pod vprašaj.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point51" id=
"point51"><span style='font-size:12.0pt'>51</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar pa je
treba določbo sekundarne zakonodaje Unije, kot je člen 20 te
direktive, kolikor mogoče razlagati v skladu s splošnimi načeli
prava Unije in posebej z načelom pravne varnosti in načelom varstva
legitimnih pričakovanj (glej v tem smislu sodbo z dne
29. aprila 2010, M in drugi, C-340/08, EU:C:2010:232,
točka 64).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point52" id=
"point52"><span style='font-size:12.0pt'>52</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Glede
neobstoja izrecne navedbe v nacionalni zakonodaji, kot je ta iz
postopka v glavni stvari, obveznosti izvedbe popravka v primeru
spremembe metode za izračun odbitnega deleža, je treba navesti, kot
je bilo navedeno tudi v točki 47 te sodbe, da takšna obveznost
izhaja iz določb člena 20 Šeste direktive.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point53" id=
"point53"><span style='font-size:12.0pt'>53</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz ustaljene
sodne prakse izhaja, da morajo države članice, ko uporabijo določbe
nacionalnega prava, s katerim je bila prenesena direktiva, slednje
razlagati čimbolj v skladu s to direktivo (glej v tem smislu sodbo
z dne 27. junija 2000, Océano Grupo Editorial in Salvat Editores,
od C-240/98 do C-244/98, EU:C:2000:346, točka 31).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point54" id=
"point54"><span style='font-size:12.0pt'>54</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz tega
izhaja, da načel pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj
ni mogoče razlagati tako, da bi moral biti, da bi bilo mogoče
naložiti obveznost popravka odbitka davka v primeru spremembe
metode za izračun tega odbitka, obvezni značaj tega popravka
izrecno naveden v nacionalnem predpisu, na podlagi katerega je bil
izveden ta popravek.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point55" id=
"point55"><span style='font-size:12.0pt'>55</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Dalje, glede
okoliščine, da nacionalni predpis, kot je a iz postopka v glavni
stvari, spreminja metodo za izračun pravice do odbitnega deleža, ne
da bi bila predvidena prehodna ureditev, je najprej iz konteksta
predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da predložitveno
sodišče pojem „prehodna ureditev“ razume kot določbe, katerih namen
je začasno odstopanje od uporabe novega zakona in ki v prehodnem
obdobju omogočijo uporabo posebne ureditve, ki je ustvarjena za te
posebne okoliščine.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point56" id=
"point56"><span style='font-size:12.0pt'>56</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      V zvezi s
tem je treba opozoriti, da je novo pravno pravilo, ki se načeloma
uporablja od začetka veljavnosti akta, v katerem je vsebovano,
načeloma združljivo s pravom Unije (sodba z dne 7. novembra
2013<b>,</b> Gemeinde Altrip in drugi, C-72/12, EU:C:2013:712
točka 22). Posledično načeli pravne varnosti in varstva
legitimnih pričakovanj načeloma ne nasprotujeta temu, da država
članica lahko spremeni star zakon z neposrednim učinkom, ne da bi
določila prehodno ureditev.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point57" id=
"point57"><span style='font-size:12.0pt'>57</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Vendar je
lahko v posebnih situacijah, ko načeli pravne varnosti in varstva
legitimnih pričakovanj to zahtevata, nujna uvedba takšne ureditve,
ki je prilagojena okoliščinam.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point58" id=
"point58"><span style='font-size:12.0pt'>58</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Kot opozarja
predložitveno sodišče, je Sodišče ugotovilo, da nacionalni
zakonodajalec lahko krši načeli pravne varnosti in varstva
legitimnih pričakovanj, če nenadno in nepredvidljivo sprejme nov
zakon, ki odpravi pravico, ki so jo do takrat imeli davčni
zavezanci, ne da bi jim bilo puščeno dovolj časa za prilagoditev,
čeprav cilj, ki se mu sledi, tega ni zahteval (glej v tem smislu
sodbo z dne 29. aprila 2004, Gemeente Leusden in Holin Groep,
C-487/01 in C-7/02, EU:C:2004:263, točka 70).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point59" id=
"point59"><span style='font-size:12.0pt'>59</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Zlasti
morajo davčni zavezanci imeti čas za prilagoditev, če jih odprava
pravice, ki so jo imeli do takrat, zavezuje k temu, da izvedejo
nadaljnje ekonomske prilagoditve (glej v tem smislu sodbo z dne
11. junija 2015, Berlington Hungary in drugi, C-98/14,
EU:C:2015:386, točka 87).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point60" id=
"point60"><span style='font-size:12.0pt'>60</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Tudi če je
spremembo nacionalnega predpisa, ki opredeljuje metodo za izračun
pravice do odbitnega deleža, mogoče opredeliti za nenadno in
nepredvidljivo, pa ni razvidno, da so izpolnjeni pogoji, navedeni v
dveh predhodnih točkah te sodbe, ki utemeljujejo sprejetje prehodne
ureditve v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni
stvari.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point61" id=
"point61"><span style='font-size:12.0pt'>61</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na eni
strani je namreč treba ugotoviti, da učinek spremembe metode za
izračun ni odprava pravice, ki jo ima davčni zavezanec, temveč
sprememba njenega obsega.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point62" id=
"point62"><span style='font-size:12.0pt'>62</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Na drugi
strani tovrstna sprememba sama po sebi v okoliščinah, kakršne so te
v postopku v glavni stvari, ne pomeni, da davčni zavezanci izvedejo
nadaljnje ekonomske prilagoditve in se zato ne zdi, da je obdobje
za prilagoditev nujno potrebno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point63" id=
"point63"><span style='font-size:12.0pt'>63</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Nazadnje,
kar zadeva okoliščino, da se na podlagi nacionalne zakonodaje, kot
je ta v postopku v glavni stvari, izvede sprememba metode za
izračun pravice do odbitnega deleža, čeprav je bila prejšnja metoda
s strani enega od najvišjih sodišč v zadevni državi članici
opredeljena kot „razumna“, je treba navesti, da načeli pravne
varnosti in varstva legitimnih pričakovanj, v luči katerih je treba
razlagati člen 20 Šeste direktive, načeloma ne preprečujeta, da
nacionalni zakonodajalec spremeni svojo zakonodajo z namenom
izvajanja prava Unije (glej po analogiji sodbo z dne
14. januarja 2010, Stadt Papenburg, C-226/08, EU:C:2010:10,
točka 46 in navedena sodna praksa).</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point64" id=
"point64"><span style='font-size:12.0pt'>64</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz tega
zlasti izhaja, da zgolj okoliščina, da je eno od najvišjih sodišč v
zadevni državi članici nekatere nacionalna pravila opredelilo kot
„razumna“, ni ovira temu, da jih zakonodajalec spremeni in da se po
tej spremembi izvedejo popravki.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point65" id=
"point65"><span style='font-size:12.0pt'>65</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Iz vseh
zgornjih preudarkov izhaja, da je treba splošni načeli prava Unije,
to je načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj,
razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalnemu predpisu, ki se
uporabi in ki ne predpiše izrecno popravka vstopnega DDV v smislu
člena 20 Šeste direktive, po spremembi razdelitvenega ključa za
DDV, ki se uporabi za izračun nekaterih odbitkov, niti ne določa
prehodne ureditve, čeprav vrhovno sodišče s strani davčnega
zavezanca uporabljeno metodo razdelitve vstopnega DDV na podlagi
razdelitvenega ključa, ki je bil uporabljen pred to spremembo, na
splošno priznava kot ustrezno.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> <b>Stroški</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><a name="point66" id=
"point66"><span style='font-size:12.0pt'>66</span></a><span style=
'font-size:12.0pt'>      Ker je ta
postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v
postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.
Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški
omenjenih strank, se ne povrnejo.</span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
<p class="MsoNormal" align="center" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:center'><b><span style=
'font-size:12.0pt'>Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat)
razsodilo:</span></b></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>1.      <b>Člen
17(5) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju
zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem
davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS),
kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z dne
10. aprila 1995, je treba razlagati tako, da v primeru,
če se s stavbo izvedejo nekatere izstopne transakcije, pri katerih
davek je odbiten, pri nekaterih pa davek ni odbiten, državam
članicam ni treba določiti, da morajo biti vstopno blago in
storitve, ki se uporabijo za izgradnjo, nakup, uporabo, ohranitev
ali vzdrževanje te stavbe, v prvi fazi pripisani tem različnim
transakcijam, če je tak pripis težko izvedljiv, da se v drugi fazi
sama pravica do odbitka za tisto blago in storitve, ki se uporabijo
tako za tiste transakcije, pri katerih je davek odbiten, kot tudi
za druge transakcije, pri katerih davek ni odbiten, določi z
uporabo razdelitvenega ključa na podlagi prometa ali če ta metoda
zagotavlja bolj natančno določitev odbitnega deleža, na podlagi
površine.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>2.      <b>Člen 20
Šeste direktive 77/388, kakor je bila spremenjena z Direktivo 95/7,
je treba razlagati tako, da zahteva, da se odbitke DDV za blago in
storitve iz člena 17(5) navedene direktive popravi po tem, ko je v
obdobju zadevnega popravka prišlo do sprejetja razdelitvenega
ključa za ta davek, ki se uporabi za izračun teh odbitkov in ki se
razlikuje od metode za določitev pravice do odbitnega deleža,
določene v isti direktivi.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'>3.      <b>Splošni
načeli prava Evropske unije, to je načeli pravne varnosti in
varstva legitimnih pričakovanj, je treba razlagati tako, da ne
nasprotujeta nacionalnemu predpisu, ki se uporabi in ki ne predpiše
izrecno popravka vstopnega DDV v smislu člena 20 Šeste direktive,
po spremembi razdelitvenega ključa za DDV, ki se uporabi za izračun
nekaterih odbitkov, niti ne določa prehodne ureditve, čeprav
vrhovno sodišče s strani davčnega zavezanca uporabljeno metodo
razdelitve vstopnega DDV na podlagi razdelitvenega ključa, ki je
bil uporabljen pred to spremembo, na splošno priznava kot
ustrezno.</b></span></p>
<p class="MsoNormal" style=
'margin-bottom:6.0pt;text-align:justify'><span style=
'font-size:12.0pt'> </span></p>
</div>
</body>
</html>

Bodite prvi, ki bo komentiral.

3 RAZLOGI ZA "DDVPOZNAVALCA"

VEČ RAZLOGOV

5 RAZLOGOV ZA "SUPERDAVKE"

VEČ RAZLOGOV

KRPANOV BLOG

BABUNI in BABUNKE iz parlamenta - ko primati sprejemajo davčne predpise!
Mi je prav žal, vendar: »Da lahko opišem v nas ...
21.07.2021 - 10:59:31
NE IZGRAJTE SE Z NAŠIM DENARJEM - Izboljšajte "mega paket" za gospodarstvo!
Da bo vsem jasno: »Finančno breme vseh »MEGA P ...
07.04.2020 - 11:55:29
HEJ, BANDA, BREZ GOSPODARSTVA NE BOSTE PREŽIVELI!
Da ne bo nesporazuma: »Apel ni namenjen samo v ...
23.03.2020 - 16:17:31

ARHIV

NOVICE

Brdavsi želijo servirano na pladnju – prihodki in spletne platforme
Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko sp ...
24.01.2024 - 11:15:18
Cesar svetuje previdnost
Porast spletnih prevar V zadnjem ...
24.11.2023 - 11:35:09
Pojasnilo glede solidarnostnega prispevka in sobot
Slovenija je v dneh in tednih od uničujočih po ...
04.09.2023 - 12:37:19

ARHIV