CESAR NA SEJI O NEKAJ DAVČNIH TEMAH (11.05.2018)


 

179. redna seja Vlade RS

 

 

Slovenija za podaljšanje uporabe praga letnega prometa 50.000 evrov za male davčne zavezance

 

Vlada je na seji določila besedilo vloge Slovenije za podaljšanje veljavnosti dovoljenja naši državi, da lahko še naprej uporablja poseben ukrep, ki odstopa od 287. člena direktive o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. To pomeni, da bodo lahko davčni zavezanci z letnim prometom v višini 50.000 evrov v Sloveniji še naprej oproščeni obračunavanja DDV.

 

Dovoljenje Sloveniji, da po posebni ureditvi za male davčne zavezance uporablja prag letnega prometa v višini 50.000 evrov, se izteče 31. decembra 2018.

 

Podaljšanje uporabe tega praga pomeni poenostavitev administrativnih obveznosti davčnih zavezancev in nižje administrativne obremenitve davčnega organa z vidika nadzora manjših davčnih zavezancev. Slovenija zato meni, da bi bilo veljavnost dovoljenja primerno podaljšati za dodatno obdobje, in sicer do 31. decembra 2020 ali do uveljavitve sprememb določb direktive o DDV glede posebne ureditve za mala podjetja, ki se trenutno pregledujejo.

 

Prihodki državnega proračuna iz naslova DDV so v letu 2017 znašali 3,5 milijarde evrov. V tem letu je bilo po začasnih podatkih 111.493 zavezancev za DDV, od tega 48 odstotkov oz. 53.242 zavezancev z obdavčljivim prometom do 50.000 evrov, ki so ustvarili manj kot en odstotek celotnega prometa.

 

 

Stališče Slovenije do predloga direktive o skupnem sistemu davka od opravljanja nekaterih digitalnih storitev

 

Vlada je na seji sprejela stališče Slovenije o predlogu direktive Sveta EU o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev. Sloveniji se zdi pomembno, da so ukrepi glede obdavčitve nekaterih poslovnih modelov digitalne ekonomije oblikovani celovito in da so globalno usklajeni. Prizadevali si bomo za to, da bodo imeli ukrepi pozitiven učinek na slovenske javne finance in da ne bodo povzročali prekomernega administrativnega bremena.

 

Digitalne tehnologije spreminjajo naš svet in imajo pomemben učinek na davčne sisteme. Pripomorejo k izboljševanju njihovega upravljanja in lažjemu sodelovanju med davčnimi organi. Vendar pa hkrati preoblikujejo poslovne modele, pri čemer neopredmetena sredstva igrajo vedno pomembnejšo vlogo, kar vrši pritisk na evropski davčni sistem.

 

Evropska komisija priznava, da bi bilo za obdavčitev digitalnega gospodarstva najbolje poiskati večstranske mednarodne rešitve. Komisija tesno sodeluje z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da bi podprla razvoj mednarodne rešitve. Vendar pa je napredek na mednarodni ravni težko doseči zaradi zapletenosti problema in velikega števila različnih vprašanj, ki jih je treba obravnavati. Videti je, da bo za oblikovanje mednarodnega soglasja potrebno še nekaj časa. Delo na ravni OECD kljub sedanjim predlogom ostaja bistveno za dosego splošnega soglasja o navedeni temi.

 

Evropska komisija tako predlaga usklajen pristop k vmesni rešitvi, ki usmerjeno odpravlja to težavo. Rezultat je predlog direktive o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev.

 

Predlog je del paketa, v katerem je komisija hkrati izdala dva predloga direktiv, ki naslavljata izzive digitalnega gospodarstva in predstavljata t. i. vmesno in dolgoročno rešitev. V drugem predlogu, predlogu direktive o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo, ki predstavlja dolgoročno rešitev, je predlagana razširitev definicije pojma stalne poslovne enote.

 

Vlada je na seji sprejela stališče Slovenije do predloga prve direktive, torej direktive o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev.

 

Slovenija podpira prizadevanja za pravično in učinkovito davčno okolje, ki zagotavlja boljše poslovno okolje. Pomembno se nam zdi, da so ukrepi glede obdavčitve nekaterih poslovnih modelov digitalne ekonomije oblikovani celovito in da so globalno usklajeni.

 

Slovenija bo podprla takšne ukrepe, ki ne bodo povzročili nesorazmernih stroškov in bodo imeli pozitiven učinek na slovenske javne finance, hkrati pa si bomo prizadevali za oblikovanje rešitev, ki bodo enostavne, jasne in ne bodo negativno vplivale na konkurenčnost notranjega trga, za posamezne članice pa ne bodo povzročale prekomernega administrativnega bremena.

 

 

Vlada sprejela predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za delo

 

Republika Slovenija pozdravlja prizadevanja za tesnejše sodelovanje med državami EU na področju napotovanja delavcev na delo in njihove socialne varnosti, katerih namen je uveljavljanje in varovanje pravic delavcev, sodelovanja med inšpekcijskimi službami in sodelovanja med državami pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu, hkrati pa podpira krepitev podjetij in institucij na tem področju z ustreznimi informacijami, s pomočjo katerih bi izkoristili vse možnosti enotnega trga.

 

Republika Slovenija podpira identifikacijo težav pri izvajanju okrepljenega sodelovanja med državami članicami EU na področju čezmejne mobilnosti in usklajevanja na področju socialne varnosti ter izboljšanega dostopa do informacij in preglednosti za vse zainteresirane strani, zato načeloma podpira predlog uredbe o ustanovitvi Evropskega organa za delo.

 

Glede na potrebo po krepitvi sodelovanja med državami članicami Evropska komisija predlaga vzpostavitev nove strukture na tem področju. Vsa morebitna vprašanja v zvezi s tem bo Republika Slovenija naslovila v postopku pogajanj o določitvi dokončnega besedila predlagane uredbe: vprašanja glede poseganja organa v nacionalne pristojnosti; morebitno podvajanje nalog z že obstoječimi organi in strukturami EU; učinkovitost upravljanja mreže EURES; dodatno upravno in finančno breme, ki bi v povezavi s tem nastalo na nacionalni ravni ter vprašanja glede izvajanja postopkov mediacije in pristojnosti v zvezi s tem.

 

Republika Slovenija izpostavlja večjo previdnost in zagovarja potrebo tudi po predvidljivosti finančnih posledic ustanovitve novega organa za slovenski državni proračun po preteku petletnega obdobja, v katerem bo sredstva zagotovila Evropska komisija. Ob tem se Republika Slovenija sprašuje o višini minimalnih prispevkov oziroma deležu, konkretno iz slovenskega nacionalnega proračuna, ki bodo potrebni za sofinanciranje Evropskega organa za delo. V pogajanjih si bomo prizadevali, da bi Komisija tudi po preteku petletnega obdobja krila stroške delovanja tega organa.

 

 

Vlada sprejela predlog stališča Republike Slovenije do predloga priporočila Sveta o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite

 

Republika Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije k zagotavljanju dostopa do socialne zaščite delavcev in samozaposlenih oseb, ki je ključen za ekonomsko in socialno varnost delovne sile ter dobro delujoče trge dela, ki ustvarjajo delovna mesta in trajnostno rast. V skladu s predhodno navedenim Republika Slovenija podpira predlog Priporočila Sveta o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite. V procesu pogajanj o predlogu priporočila bo Republika Slovenija pozorna zlasti na opredelitev samozaposlenih oseb ter obseg pravic, do katerih so te osebe upravičene glede na naravo opravljanja njihovega dela, kjer gre za opravljanje dejavnosti in storitev. Posebna pozornost bo namenjena samozaposlenim osebam, ki delo opravljajo v odvisnem pogodbenem razmerju ter tudi načinu zagotavljanja preglednosti pogojev in pravil vseh socialnih sistemov ter brezplačnega obveščanja posameznikov o pravicah in dolžnostih.

 

 

Vlada podpira predlog direktive glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v z zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo

 

Vlada je na seji sprejela stališče Republike Slovenije do predloga direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo.

 

Republika Slovenija podpira prizadevanja za pravičnejše obdavčenje dohodkov pravnih oseb ter ustvarjanje enostavnega in podjetjem prijaznega davčnega okolja. Meni, da je pravila v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo pomembno oblikovati na način, da bodo te rešitve celovite in globalno usklajene, pri tem pa je potrebno upoštevati, da rešitve nadgrajujejo obstoječe mednarodne standarde. Republika Slovenija si bo prizadevala za oblikovanje rešitev, ki bodo enotne in bodo povečale konkurenčnost notranjega trga, za posamezne članice pa ne bodo povzročale prekomernega administrativnega bremena in se bodo lahko ustrezno prenesle v nacionalno pravo.

 

Cilj Predloga direktive Sveta o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo je reforma pravil o davku od dohodkov pravnih oseb (to je pravil, ki se nanašajo na opredelitev poslovne enote, saj se digitalni vmesnik opredeli za poslovno enoto), tako da se dobiček zabeleži in obdavči tam, kjer imajo podjetja pomembno interakcijo z uporabniki preko digitalnih kanalov.

 

Predlog direktive ponuja rešitev v okviru obstoječega sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb z obravnavo vprašanj predmeta in kraja obdavčitve v digitalnem gospodarstvu. Pravila razširjajo opredelitev pojma stalne poslovne enote in določajo obdavčljivi neksus za pomembno digitalno prisotnost v njihovih zadevnih jurisdikcijah. Določena so tudi splošna načela za dodelitev obdavčljivih dobičkov pomembni digitalni prisotnosti ali v zvezi z njo za namene davka od dohodkov pravnih oseb.

 

V direktivi je predlagano, da bi morala podjetja plačevati davek v državah članicah, v katerih imajo pomembno digitalno prisotnost, tudi če v njih niso fizično prisotna. Predlog tako določa, da v državi članici obstaja pomembna digitalna prisotnost, če je v zadevnem davčnem obdobju v posamezni državi članici poslovanje v celoti ali delno sestavljeno iz opravljanja digitalnih storitev prek digitalnega vmesnika ter je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:

- prihodki iz opravljanja digitalnih storitev za uporabnike v posamezni jurisdikciji presegajo 7.000.000 EUR v davčnem obdobju,

- v državi članici je v davčnem obdobju več kot 100.000 uporabnikov ene ali več digitalnih storitev ali

- če je sklenjenih več kot 3.000 poslovnih pogodb za digitalne storitve.

 

Ti pragovi bi zagotovili, da se pri presoji, kje bi moralo biti podjetje obdavčeno, upoštevajo pomembne ravni digitalne dejavnosti in prepreči nesorazmerna obremenitev malih in srednjih podjetij.

 

Načela pripisovanja dobičkov pomembni digitalni prisotnosti so oblikovana na podlagi trenutnih načel za pripisovanje dobička in temeljijo na funkcijski analizi opravljenih funkcij, uporabljenih sredstvih in prevzetih tveganjih s strani pomembne digitalne prisotnosti pri izvajanju njenih gospodarsko pomembnih dejavnosti preko digitalnega vmesnika.

 

Ključni cilj direktive je izboljšati odpornost notranjega trga kot celote, da bi se rešili izzivi obdavčevanja digitaliziranega gospodarstva. Tega cilja ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker lahko digitalna podjetja poslujejo čezmejno brez kakršne koli fizičen prisotnosti v posamezni jurisdikciji in so zato potrebna pravila, da se zagotovi, da davke plačajo v jurisdikcijah, v katerih ustvarjajo dobičke.

 

 

Vir: Spletne strani Vlade Republike Slovenije [11.05.2018].

 

Vaš komentar



Pošlji povezavo članka.
CESAR NA SEJI O NEKAJ DAVČNIH TEMAH