www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
Vlada omejila možnost zlorab pri
uveljavljanju osebnega stečaja
 
Vlada RS je na 73. redni seji
določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon
o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in
prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
 
Institut osebnega stečaja je bil
v luči nekaterih odmevnejših primerov konec lanskega leta
predmet  širše javne in strokovne razprave, v kateri so bile
identificirane predvsem možnosti za dodatno nadgradnjo in zamejitev
zlorab tega instituta. Ministrstvo za pravosodje je k spremembam
pristopilo prioritetno, tudi v luči tega, da se dodatne varovalke
pred zlorabami uveljavijo čim prej in veljajo za čim širši krog –
konkretno bodo recimo dodatne varovalke pri ovirah za odpust
obveznosti prišle v poštev pri vseh postopkih, kjer sodišče še ni
sprejelo sklepa o odpustu obveznosti. Iz tega vidika je čimprejšnja
obravnava in uveljavitev novele v interesu zamejitve potencialnih
zlorab, odlašanje s sprejemom pa temu cilju škodi.
 
Predlog zakona skozi vrednostno
usmeritev, ki jo vsebuje načelo vestnosti in poštenja, na novo
definira namen odpusta obveznosti in opredeljuje zlorabo pravice do
odpusta obveznosti.
 
Namen odpusta obveznosti je
poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti odpust tistih
obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti (iz prodaje premoženja pred
začetkom stečajnega postopka in premoženja (npr. plače),
pridobljenega med preizkusnim obdobjem). Predlog zakona določa dve
temeljni skupini ovir proti odpustu obveznosti:
(1) v prvo skupino spadajo
ovire, ki se nanašajo na:
·                   
pravnomočno obsodbo
za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu;
·                   
položaj, če je bilo
o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika že odločeno in od
pravnomočnosti odločbe še ni poteklo deset let – so mu bile
obveznosti enkrat že odpuščene, po novem pa tudi v primeru, ko mu
je bil odpust že zavrnjen ali razveljavljen;
 
(2) v drugo skupino pa spadajo
ovire, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Vseh
mogočih pojavnih oblik zlorabe pravice od odpusta obveznosti, ni
mogoče taksativno našteti. Zato je ta ovira v tretjem odstavku
spremenjenega 399. člena najprej opredeljena z generalno klavzulo,
in sicer odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega
dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega
stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil
odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom
odpusta obveznosti.
 
Zaradi lažjega dokazovanja
obstoja ovire kot izpodbojne domneve predlog določa najbolj tipične
položaje zlorabe pravice do odpusta obveznosti, ki pa glede na
veljavno ureditev predstavljajo za dolžnika bistveno strožje
pogoje, sočasno pa vestnim in poštenim dolžnikom ne poslabšuje
položaja.
 
Sodišče bo stečajnemu upniku v
posebnih primerih (upnik na primer prejema osebne prejemke, nižje
od socialnega minimuma ali pa le neznatno višje – ob odsotnosti
drugega premoženja) na predlog upravitelja lahko tudi skrajšalo
preizkusno obdobje. Če pri takem stečajnem dolžniku ne bo izgledov,
da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje
prejemke, bo sodišče določilo obdobje, ki je krajše od dveh let,
vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta
obveznosti.
 
Na ta način bodo lahko na eni
strani sodišča in upravitelji bolj individualizirano in vrednostno
presojali ravnanja dolžnikov in njihove premoženjske, družinske in
osebne razmere in stanja ter razloge za njihovo insolventnost, na
drugi strani pa bo prenovljena ureditev upnikom in upravitelju
nudila več možnosti in učinkovitejše varstvo proti morebitnim
zlorabam instituta odpusta obveznosti.
 
Predlog zakona vsebuje tudi
naslednje dodatne kavtele, ki bodo zamejile možnost zlorab nižjega
poplačila upnikov v osebnih stečajih:
·                   
podaljšuje se rok za
vložitev ugovora proti odpustu obveznosti – do konca preizkusnega
obdobja;
·                   
podaljšuje se
obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika s treh na
pet let. Hkrati se razširi nabor pravnih poslov in dejanj, ki jih
je mogoče izpodbijati v tem, daljšem obdobju, tako da poleg poslov
z ožje povezanimi fizičnimi osebami zajema tudi posle s pravnimi
osebami, ki so povezane s stečajnim dolžnikom ali ožje povezanimi
fizičnimi osebami stečajnega dolžnika;
·                   
z namenom preprečiti
dolžniku skrivanje premoženja, se podaljšuje rok za vložitev tožbe
na razveljavitev odpusta obveznosti z dveh na tri leta in prenavlja
institut stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, kjer
upniki niso vezani na rok;
·                   
za stečajnega
dolžnika se uvaja dolžnost sodelovanja s sodiščem in upraviteljem,
katere kršitev predstavlja eno izmed dodatnih ovir za odpust
obveznosti.
 
Predlog zakona bo strožje pogoje
za odpust obveznosti apliciral tudi na že odprte postopke, v
katerih je sodišče že odločilo o dolžnikovem predlogu za začetek
postopka odpusta obveznosti in je tudi določilo preizkusno dobo.
Ker pravni učinki odpusta obveznosti nastanejo šele na podlagi
pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti, takšna rešitev ne bo v
nasprotju z načelom sorazmernosti.
 
Predlog po novem omogoča vodenje
postopka preventivnega prestrukturiranja tudi za majhne družbe,
zaradi učinkovitejšega varstva pravic upnikov pa se postopek
poenostavljene prisilne poravnave omeji samo na mikro
družbe.
 
 
Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije
[04.02.2016].
 
</div>
</body>
</html>