CESAR O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU IN ČEZMEJNEM IZVAJANJU STORITEV (23.12.2016)


 

Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

 

Vlada je na 115. redni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru.

 

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca. Slovenski pokojninski sistem pa temelji tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti. Zaradi načela vzajemnosti in solidarnosti se posameznikom, ki so 40 let vplačevali v sistem, vendar pa so imeli zelo nizke plače, zagotavlja višje pravice, kot bi jim pripadale glede na pokojninsko dobo in višino plačanih prispevkov.

 

Namen zakona je zagotoviti najnižjo starostno in invalidsko pokojnino upokojencem z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe brez dokupa v višini, da jim za preživetje ne bo potrebno zaprošati za varstveni dodatek.

 

S predlogom zakona se zaradi zagotovitve socialne varnosti posameznikom z dolgim delovnim stažem določijo novi zneski najnižje pokojnine, ki so odvisni od dolžine pokojninske dobe brez dokupa. Po predlogu zakona torej posameznik, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pridobi pravico do starostne ali invalidske pokojnine, ki ne more biti nižja od 500 evrov. Zavarovancu, ki se upokoji z dopolnjenimi več kot 39 leti in manj kot 40 leti pokojninske dobe brez dokupa se starostna ali invalidska pokojnina izplačuje v višini 490 evrov. Podobno velja za zavarovanca, ki sta dopolnila 38 ali 37 let pokojninske dobe brez dokupa, ki se jima starostna ali invalidska pokojnina, ne glede na višino odmerjene starostne ali invalidske pokojnine, izplačuje v višini 480 evrov oziroma 470 evrov.

 

Zavarovancu se bo najprej odmerila pokojnina v skladu z drugimi določbami, ki urejajo način določanja višine starostne ali invalidske pokojnine. V primeru, da tako ugotovljena višina starostne ali invalidske pokojnine znaša manj od zakonsko določenega zneska najnižje pokojnine, se starostne ali invalidska pokojnina izplačuje v višini najnižje pokojnine, ki se določa s tem zakonom.

 

 

Vlada sprejela predlog Zakona o čezmejnem izvajanju storitev

 

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o čezmejnem izvajanju storitev in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru.

 

Predlog zakona ureja čezmejno izvajanje storitev delodajalcev z napotitvijo delavcev na delo in čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih oseb, in sicer iz Slovenije v druge države članice EU ter iz drugih držav EU v Slovenijo, na podlagi ohranjene vključenosti v obvezna socialna zavarovanja v matični državi.

 

Temeljni razlog za pripravo zakona je prenos Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) v pravni red Republike Slovenije. Cilj direktive je preprečevanje zlorab in izogibanj na področju napotitev. Na podlagi določil Uredbe št 883/2004 se namreč izdajajo potrdila A1, ki so ključni pogoj za napotitev delavcev na delo v drugo državo članico EU, ob ohranjeni vključitvi v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji, s čimer zakonodajni predlog zaokroženo naslavlja problematiko napotitev delavcev na delo v okviru čezmejnega izvajanja storitev.

 

Zakon določa pogoje čezmejnega izvajanja storitev, med katerimi velja z vidika slovenskih delodajalcev izpostaviti naslednje:

§  delodajalec običajno opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji,

§  delodajalec ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca,

§  napoteni delavec običajno ne opravlja svojega dela v državi kamor je napoten,

§  storitev se izvaja v okviru dejavnosti, za katero je delodajalec registriran v Republiki Sloveniji, razen v primeru napotitve delavca v povezano gospodarsko družbo ter

§  se storitev izvaja na enega izmed dovoljenih načinov.

 

Zakon predpisuje pogoje za izdajo ter prenehanje in odpravo potrdil A1 ter določa postopek in pristojni organ. Poleg tega zakon predpisuje subsidiarno odgovornost v primeru, da tuji delodajalec, ki je podizvajalec ali agencija, svojim napotenim delavcem ne zagotovi plače. Zakon uvaja tudi sodelovanje med državami članicami EU na področju vročanja odločb in izterjave kazni, ki jih zaradi kršitev predpisov na področju napotitve delavcev naložijo pristojni organi države članice EU, v kateri se storitev izvaja. Sodelovanje bo potekalo preko informacijskega sistema za notranji trg (IMI).

 

 

Vir: Povzeto po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije [23.12.2016].

 

Vaš komentar



Pošlji povezavo članka.
CESAR O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU IN ČEZMEJNEM IZVAJANJU STORITEV