www.davkoplacevalci.com

<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD XHTML 1.0 Strict//EN"
 "http://www.w3.org/TR/xhtml1/DTD/xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<meta http-equiv="Content-Type" content=
"text/html; charset=utf-8" />
<meta name="Generator" content="Microsoft Word 14 (filtered)" />
<style type="text/css">
/*<![CDATA[*/

/*]]>*/
</style>
<title></title>
</head>
<body lang="SL" xml:lang="SL">
<div class="WordSection1">
 
74. redna seja
Vlade RS
 
Vlada o dodatkih v javnem
sektorju
 
Vlada RS se je seznanila z
Informacijo o dodatkih v javnem sektorju.
 
Dodatki so tako po Zakonu o
delovnih razmerjih (ZDR-1), kot po Zakonu o sistemu plač v javnem
sektorju (ZSPJS) sestavni del plače in se torej ne izplačujejo le v
javnem sektorju, temveč tudi v zasebnem sektorju. Plača je namreč
sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in
dodatkov. Masa sredstev za vse dodatke skupaj v celotni masi plač v
javnem sektorju znaša v povprečju 8%.
 
S prehodom v nov plačni sistem
javnega sektorja v letu 2008 so se dodatki, ki so bili vezani na
zahtevnost delovnega mesta in vsakodnevno opravljanje nalog,
prevedli v osnovno plačo (plačni razred), zaradi česar se je
osnovna plača povišala. Zaradi prevedbe dodatkov v plačni razred se
je tudi število dodatkov zmanjšalo iz preko 100 na 9 temeljnih
dodatkov, če pa se dodatek za posebne obremenitve in nevarnosti ter
za manj ugodne delovne pogoje razčleni na posamezne vrste izplačil
teh dodatkov, potem je vseh dodatkov v javnem sektorju 55, ki se
večinoma izplačujejo zaradi opravljanja nalog v posebnih oziroma
manj ugodnih delovnih pogojih.
 
Dodatki so del plače in jih
lahko delimo na dodatke, ki so individualno pogojeni (npr. dodatek
za delovno dobo, dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat)
ter na dodatke, ki so vezani na opravljanje nalog v posebnih
oziroma manj ugodnih delovnih pogojih ter pod posebnimi
obremenitvami in nevarnostmi. Slednji se izplačujejo zgolj za čas
opravljanja nalog v takšnih delovnih pogojih (npr. dodatek za
nočno, nedeljsko delo in za delo na dela prost dan, dodatek za delo
v posebni policijski enoti, dodatek za delo z dementnimi, dodatek
za delo v rizičnih razmerah, dodatek za delo s citostatiki, dodatek
za pripravljenost ipd.).
 
Masa zneska vseh dodatkov skupaj
v celotni masi plač v javnem sektorju znaša 8%, pri čemer je ta
odstotek odvisen od posamezne poklicne skupine oziroma dejavnosti
javnega sektorja (npr. v dejavnosti zdravstva je ta odstotek višji,
v policiji prav tako, nižji pa je, ko gre za opravljanje običajnih
npr. uradniških nalog na ministrstvu v običajnem delovnem
času).
 
Najvišji delež v masi dodatkov
ima dodatek za delovno dobo, medtem ko dodatek npr. za
pripravljenost v celotni masi plač znaša manj kot pol
odstotka.
 
V postopkih inšpekcijskega
nadzora nad zakonitostjo izplačevanja plač v javnem sektorju
inšpektorji za plače sicer občasno ugotavljajo posamezne kršitve
tudi pri izplačevanju dodatkov (npr. dodatek za pripravljenost,
dodatek za nadurno delo, dodatki v času dežurstva, dodatek za
stalnost), vendar pa kršitve glede izplačevanja dodatkov v
primerjavi z drugimi kršitvami glede izplačevanja plač, ne
izstopajo.
 
 
Vlada soglaša s finančnim
načrtom ZPIZ
 
Vlada RS je dala soglasje k
Finančnemu načrtu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije za leti 2016 in 2017.
 
Finančni načrt zajema vse
načrtovane prihodke in odhodke zavoda, ki bodo plačani v dobro in
izplačani v breme zavoda v koledarskem letu. Proračunska izhodišča
za leti 2016 in 2017 temeljijo na noveliranih projekcijah
makroekonomskih gibanj UMAR in so skladno z zakonom izdelana tako,
da je v obeh letih načrtovana izravnava med prihodki in
odhodki.
 
Skupni prihodki zavoda bodo v
letu 2016 znašali 5.071.713.271 evrov. Davčni prihodki - prispevki
za socialno varnost so načrtovani v višini 3.613.590.871 evrov in
bodo za 4 odstotke višji, kot znaša ocena za leto 2015. Transferni
prihodki iz državnega proračuna so načrtovani v skupni višini
1.448.735.097 evrov in bodo v primerjavi z ocenjenimi za leto 2015
nižji za 2,5%.
 
Drugi prihodki zavoda, med
katere uvrščamo nedavčne prihodke, kapitalske prihodke in prejeta
sredstva iz Evropske unije so v letu 2016 predvideni v višini
9.387.303 evrov in bodo za 67,8 odstotka nižji od ocenjenih za leto
2015.
 
Skupni odhodki zavoda so
načrtovani v letu 2016 v višini 5.071.713.271 evrov in bodo za 1,6
odstotka višji od ocenjenih za leto 2015, predvsem zaradi višjih
ocenjenih odhodkov za pokojnine ter posledično višjih prispevkov za
zdravstveno zavarovanje uživalcev pokojnin in nadomestil plač. V
januarju 2016 je bila izredna uskladitev pokojnin ter drugih
prejemkov, z izjemo dodatka za pomoč in postrežbo, v višini 0,7
odstotka.
 
Skupni prihodki v letu 2017 so
načrtovani v višini 5.193.655.569 evrov in bodo za 2,4 odstotka
višji od načrtovanih za leto 2016 predvsem zaradi višjih
načrtovanih davčnih prihodkov in transfernih prihodkov. Tudi skupni
odhodki zavoda bodo v letu 2017 znašali 5.193.655.569 evrov. V letu
2017 je predvidena redna uskladitev pokojnin ter drugih prejemkov v
višini 1,4 odstotka, z izjemo dodatka za pomoč in
postrežbo.
 
Zavod bo leti 2016 in 2017
zaključil z izravnanimi prihodki in odhodki.
 
 
Vir: Povzeto
po spletnih straneh Vlade Republike Slovenije
[12.02.2016].
 
</div>
</body>
</html>

2,3,4 - 13.02.2016 - 09:11

Razlagajo teorijo, ki je v zasebnem sektorju znana že najmanj 40 let in za njeno razlago niso bili potrebni doktarski nazivi. Predlagam, da si izplačajo še nagrado za tako izčrpno teorijo dodatkov.